Opozicijski poslanci so burno razpravo začeli s pritožbo, ker jim predlagatelji sprememb niso vnaprej zagotovili kopije sto strani dolge bele knjige o brexitu. Sejo so nato za približno pet minut prekinili, da so vsi dobili svoj izvod in ga na hitro pregledali. Novi minister za brexit Dominic Raab je po prekinitvi seje predlog označil za "inovativen" in dejal, da predvideva ambiciozno prihodnost z EU-jem. Nekateri poslanci so predlog že označili za "trdi brexit" za storitve, čeprav na drugi strani predvideva tesnejše vezi z EU-jem, kot so si to želeli številni Britanci, piše BBC.

Britanska vlada v svoji "beli knjigi" o brexitu med drugim predvideva, da bosta London in Bruselj obdržala skupna pravila za trgovanje z blagom. Ker ne bodo uvedli carin, kvot in pravil glede izvora, nameravajo zaščititi dobavne verige za proizvodnjo, ki se križajo po celem EU-ju. Tako bi se izognili tudi nadzoru na meji med Severno Irsko in Irsko, povzema načrt francoska tiskovna agencija AFP.

Velika Britanija in EU bi nova pravila usklajevali s pomočjo skupne strokovne komisije, britanski parlament pa bi jih imel pravico zavrniti. London verjame, da lahko obdrži prosti trg, hkrati pa oblikuje neodvisno trgovinsko politiko, v okviru katere bi določal lastne carine na blago zunaj EU-ja. To bi uresničili s pomočjo posebne tehnologije, ko bi uvedli dvojni sistem carin, enega za blago, ki je namenjeno za Veliko Britanijo, drugega pa za blago, ki je namenjeno na celino.

Predlog predvideva tudi, da Združeno kraljestvo ne bi bilo več vključeno v evropsko skupno kmetijsko in ribiško politiko.

Glede področja storitev največ prahu dvignile finance
Britanska vlada je v svojem načrtu spomnila, da londonske finančne družbe upravljajo okoli 1.400 milijarde funtov (približno 1.600 milijardami evrov) vredno premoženje evropskih strank, prek londonskega Cityja pa poteka tudi velik del trgovalnih in poravnalnih poslov.

Finančne ustanove s sedežem v Veliki Britaniji bodo po marcu 2019, ko bo Velika Britanija uradno izstopila iz povezave, izgubile t. i. enotni potni list za opravljanje finančnih storitev po celem EU-ju. Kot alternativa se že nekaj časa navaja t. i. načelo enakovrednosti, po katerem lahko EU tretji državi prizna, da je njen regulatorni in nadzorni sistem enakovreden tistemu v EU-ju, tako da imajo v tem primeru lahko finančne družbe praktično enake pravice kot v primeru enotnega potnega lista.

A vlada priznava, da tudi to ne bo dovolj, da bi britanski finančni sektor ohranil svoje trenutne pravice, zato predlaga hibridno rešitev, ki združuje tako načelo enakovrednosti kot "ekstenzivno sodelovanje med nadzorniki finančnega trga in dialog med regulatorji".

Sodstvo: uvedba neodvisnega arbitra
Na področju pravosodja si britanska vlada želi skupaj z EU-jem vzpostaviti skupen institucionalen okvir, ki bi nadzoroval medsebojne dogovore. Neposredna pristojnost Sodišča EU-ja bi se končala, a bi mu primere še vedno posredovali, saj interpretira zakonodajo EU-ja, ne bo pa moglo reševati sporov med obema. Glede na načrte Londona bi moral medsebojne spore reševati neodvisen arbiter.

Potovanje brez vizumov
Med drugim bi še naprej podpirali mobilnost poslovnežev, študentov, mladih in potovanja brez vizumov. Kakršen koli sklenjen dogovor bi moral tudi zagotoviti britanskim upokojencem, da imajo v članicah EU-ja dostop do pokojnine in zdravstva.

Z brexitom bi se po načrtih Londona končal nenadzorovan pretok državljanov EU-ja na Otok, britanski parlament pa bi odločil glede prihodnje migracijske politike, a bo podpiral dvostranske dogovore mobilnosti z EU-jem. London bi se še naprej skupaj z EU-jem bojeval proti nezakonitim migracijam tudi s sodelovanjem v Frontexu, glede prosilcev za azil pa bi oblikovali nov dogovor.

Sodelovanje z Interpolom
Velika Britanija želi v prihodnje z EU-jem oblikovati dogovore na področju varnosti, v okviru katerih bi še vedno delili podatke o kriminalnih datotekah in letalskih potnikih. Oblikovali bi tudi dogovor glede izročanja aretiranih, ki bi bil podoben evropskemu nalogu za prijetje, ter še naprej tesno sodelovali z varnostnimi agencijami, kot je na primer Europol.