Pašinjan je poslal pismo Putinu, potem ko se Erevanu in Bakuju na pogovorih v Ženevi ni uspelo dogovoriti glede prekinitve ognja in zaradi nadaljevanja spopadov danes zjutraj. V pismu je pozval Putina k nujnemu posvetu glede zagotavljanja varnosti in v kakšnem obsegu bi jo lahko zagotovili, so sporočili iz armenskega zunanjega ministrstva.

Moskva se je na prošnjo že odzvala. "Rusija bo ponudila Erevanu vso potrebno pomoč, če se bodo spopadi dogajali neposredno na ozemlju Armenije," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.

Rusija je sicer že pred tem večkrat poudarila, da dogovor o obrambi z Armenijo ne pokriva območja Gorskega Karabaha. Ta je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a je pod nadzorom Armenije.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v odzivu dejal, da ne pričakuje, da se bo v konflikt vmešala tretja država. "Tudi ne vemo, katere država bi se lahko vmešala, saj so države okoli nas naši parterji in prijatelji," je še dejal. Dodal je tudi, da gre za spopad med Azerbajdžanom in Armenijo ter da se druge države v to ne bi smele vmešati.

Rusija z Armenijo, Turčija z Azerbajdžanom

Prošnja za rusko pomoč v sporu je sprožila skrbi, da bi se lahko konflikt še dodatno zaostril. Na eni strani bi Armenija lahko dobila aktivno pomoč Rusije, na drugi pa bi se na strani Azerbajdžana v konflikt aktivno vmešala Turčija. Pašinjan je v pismu še opozoril, da se spopadi vse bolj bližajo meji z Armenijo in da Turčija že podpira Baku v sporu.

Spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha se nadaljujejo. V petek so posredniki iz Francije, Rusije in ZDA v izjavi sporočili, da sta se Armenija in Azerbajdžan na pogovorih v Ženevi le strinjala, da ne bosta namenoma napadala civilistov ali nevojaških objektov, kar sicer zahteva mednarodno pravo.

Prvi očitki o kršitvi dogovora so se zvrstili že danes zjutraj. Oblasti Gorskega Karabaha so namreč obtožile Azerbajdžan, da je napadel mesti Stepanakert in Šuša. Med ranjenimi so tudi civilisti, so dodali. Baku zanika, da je napadel omenjeni mesti.

Od novega izbruha nasilja pred mesecem je umrlo že več kot sto civilistov na obeh straneh. Kljub več poskusom prekinitve ognja ti dogovori propadejo že v nekaj urah po uveljavitvi.

Spor med državama zaradi gorate, odročne regije, ki je del Azerbajdžana, a v njej živijo pretežno Armenci, je star že desetletja. Potem ko je krvava vojna v 90. letih prejšnjega stoletja terjala kar 30.000 življenj, sta državi leta 1994 le dosegli prekinitev ognja, s katero so se razmere bolj ali manj umirile. Zadnja zaostritev spopadov je najhujša po letu 2014.