Avstralec Philip Alston od leta 2014 opravlja funkcijo posebnega poročevalca za ekstremno revščino in človekove pravice. Mandat se mu bo čez nekaj mesecev iztekel, za svojo zadnjo pot si je izbral Španijo, kar je bila za mnoge presenetljiva odločitev, saj te evropske države marsikdo ne bi povezal s skrajno revščino. A Alston je po koncu 12-dnevnega obiska spisal izjemno skrb vzbujajoče poročilo o zelo slabih razmerah na Iberskem polotoku, v katerem je zapisal, da so se potrdila najhujša opozorila o stanju v tej državi, sploh na področju stanovanjske politike, brezposelnosti, izobraževanja, socialne pomoči in zdravstvene oskrbe.

"Vsak, ki si ogleda španske statistične podatke, takoj ugotovi, da ima ta država, sicer peto največje evropsko gospodarstvo, ogromne težave, sploh pri skrbi za najranljivejše skupine. Zavedam se, da je recesija leta 2008 Španijo močno prizadela in da so si vse vlade od takrat naprej prizadevale predvsem za nov zagon gospodarstva. A zdaj je najprimernejši čas, da pogledamo, ali ima tudi prebivalstvo z najnižjimi dohodki kaj od tega postopnega gospodarskega okrevanja," je Alston izjavil, preden je obiskal Madrid, Galicijo, Baskijo, Extremaduro, Andaluzijo in Katalonijo.

Pred dnevi, ko je objavil prve ugotovitve, je bilo njegovo sporočilo jasno: Španija popolnoma zapostavlja najrevnejše državljane, ki živijo v enih najslabših razmer v Evropi. Opozoril je, da je stopnja družbene neenakosti "šokantno visoka", mnogi Španci pa najrevnejših območij ne bi prepoznali kot dela Španije.

Svetovna gospodarska kriza je državo pahnila v razmere, ki so bile z več vidikov med najslabšimi v EU-ju. Posebej trdovratna je bila brezposelnost. Leta 2013 se je država vrnila h gospodarski rasti in v zadnjih letih prekašala večino evropskih partneric. Lani se je sicer tudi v španskem gospodarstvu že poznalo ohlajanje globalnega. V zadnjem četrtletju je tako država imela 0,5-odstotno rast BDP-a, kar je bilo celo 0,2 odstotne točke nad pričakovanji strokovnjakov. V celotnem lanskem letu naj bi se BDP po napovedih okrepil za 2,1 odstotka, letos pa za 1,8 odstotka.

Alston je po obisku na terenu zapisal: "Čeprav je Španija trenutno gospodarsko uspešna, pa se za preživetje iz dneva v dan bori ogromno ljudi. Država je po recesiji okrevala, a pri tem pozabila na množico ljudi. Sprejeti ukrepi in politike so v veliki meri koristili le korporacijam in bogatim, manj privilegirane skupine pa na svojih plečih močno občutijo zmanjšanje ali ukinitev mnogih socialnih pravic, ki jih po krizi leta 2008 niso znova obudili."

Podatki so jasni ‒ 26,1 odstotka ljudi v Španiji je leta 2018 živelo s tveganjem revščine ali socialne izključenosti. Otrok je v tej kategoriji še več ‒ 29,5 odstotka. Več kot 55 odstotkov Špancev se iz meseca v mesec bori, da z dohodkom pokrije življenjske stroške, 5,4 odstotka pa jih trpi hudo materialno pomanjkanje. Brezposelnost je sicer močno upadla, a še vedno vztraja pri skoraj 14 odstotkih (13,78) kar je več kot dvakratnik povprečja Evropske unije. Med mlajšimi od 25 let je brezposelnost višja od 30 odstotkov.

"Španija je dežela z izjemno zgodovino, ki je na več področjih v svetovnem ospredju. A Španija se mora tudi čim prej pogledati v ogledalo in videla bo nekaj, kar ji ne bo všeč ‒ ne državljanom in ne politikom. Globoko zakoreninjena revščina in visoka brezposelnost, stanovanjska kriza velikega obsega, popolnoma neprimeren in neučinkovit sistem socialne varnosti, zastarel izobraževalni sistem, ki dela razlike med otroki, finančni sistem, ki daje mnogo več koristi bogatim kot revnim, birokratska mentaliteta, ki daje prednost zapletenim uradniškim postopkom kot dobrobiti ljudi. Videl sem kraje, za katere mnogi Španci ne bi verjeli, da so v njihovi državi. Videl sem barakarsko naselje, v katerem so razmere slabše kot v begunskem taborišču, saj nimajo tekoče vode, elektrike in sanitarij, in v katerem migrantski delavci živijo že več let. Obiskal sem revne soseske, v katerih otroci odraščajo brez zagotovljene zdravstvene oskrbe, varnosti in zakonite dobave električne energije. Srečal sem Rome, ki živijo na smetiščih, družine, ki živijo v nenehnem strahu pred deložacijo, družine, ki se ubadajo z vprašanjem, ali naj jedo ali se ogrevajo," je dejal Alston. Opozoril je, da je gospodarska kriza močno udarila po družbi, v kateri so bile tradicionalno močno prepletene družinske vezi, cenjene pa so bile skupne vrednote in solidarnost. "Varnostno mrežo, ki jo v Španiji tradicionalno predstavljata razširjena družina in lokalna skupnost, so neoliberalne postrecesijske politike močno natrgale," je dejal.

Dodal je, da so elite popolnoma zanemarile nekatere družbene skupine ‒ posebej je omenil Rome, saj v Španiji živi ena največjih romskih skupnosti v EU-ju, a skoraj polovica med njimi se bori s hudo revščino, pa tudi ženske, kmete, tuje priseljence, gospodinje in ljudi s posebnimi potrebami. "Revščina v Španiji je odraz politične izbire v preteklem desetletju, a trenutna vlada jo lahko premaga, če si bo le dovolj prizadevala za to," je še dejal. Beseda, ki jo je na svojih obiskih po državi največkrat slišal, je "zapuščeni".

Ob tem je posebni poročevalec pohvalil novo levosredinsko vladno koalicijo, ki jo je označil kot "svetlo točko", ki si prizadeva za dosego socialne pravičnosti, čeprav jo na tej poti čakajo "ogromni izzivi". Spomnimo, nedavno je mandat začela prenovljena vladna koalicija, ki jo vodi socialistični premier Pedro Sanchez, v njej pa je tudi skrajno levi Podemos, ki je v politično silo vzniknil prav na dolgotrajnih protestih proti strogim varčevalnim ukrepom in zagovarja socialno in fiskalno pravičnost ter pomoč najranljivejšim skupinam. Eden prvih ukrepov nove vlade je bil dvig minimalne plače za 5,5 odstotka na 1.108 evrov.

A v španskem gospodarstvu se od lani že pozna ohlajanje globalnega gospodarstva. Januarja je Španija poročala o najvišjem dvigu stopnje brezposelnosti od leta 2014, kar ne postavlja prav dobrih napovedi za gospodarske razmere v državi v letošnjem letu. V primerjavi z decembrom lani se je število brezposelnih januarja dvignilo za 2,9 odstotka na 3,3 milijona. Brezposelnost se v državi sicer na začetku leta tradicionalno zviša, saj s koncem leta podjetja odpustijo veliko sezonskih delavcev, a letošnji dvig števila ljudi brez dela ni bil tako velik vse od januarja leta 2014.

Poleg Alstona je v teh dneh poročilo o življenjskih razmerah otrok v Španiji predstavila tudi organizacija Save the Children, ki je potrdila Alstonova opozorila ‒ po njihovih ugotovitvah namreč več kot vsaka četrta družina živi v revščini, najhujše so razmere v tistih družinah, v katerih pod isto streho živijo skupaj tri generacije, poročilo povzema agencija AFP. Kar 73,8 odstotka razširjenih španskih družin namreč občuti zmerno do hudo revščino. V teh družinah imajo delovno aktivni starši običajno nizko stopnjo izobrazbe, saj jih je le tretjina nadaljevala šolanje po 15. letu starosti. Zelo ranljiva kategorija so tudi enostarševske družine, sploh matere samohranilke, saj jih več kot polovica občuti hudo revščino. Šest izmed desetih mater samohranilk je brezposelnih, 90 odstotkov pa jih je odgovorilo, da ne bi mogle pokriti nepričakovanih stroškov, kot je na primer nakup očal za otroka ali popravilo hladilnika. V stiski so tudi mnoge družine priseljencev, saj jih tretjina ne more plačevati mesečnih stroškov za ogrevanje, elektriko in vodo.

"To stanje lahko popravimo le s takojšnjim ukrepanjem in povečanjem pomoči za družine. Španija je za socialne transferje za družine namenila le 1,3 odstotka BDP-ja, medtem ko je povprečje drugih držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) 2,4 odstotka," je opozoril vodja španske izpostave organizacije Save the Children Andres Conde.

Pa nazaj k ugotovitvam posebnega poročevalca za skrajno revščino Philipa Alstona, ki je ključne težave Španije in vzroke za tako veliko revščino razdelil v več področij, ki jih bomo za lažjo preglednost navedli s številkami.