Javnost je z odločitvijo tožilstva seznanil odvetnik mornarjev Nikolaj Polosov. Ta sicer nima neposrednih stikov s svojimi klienti. Mornarje so po aretaciji s Krima prepeljali v Moskvo in bodo morali najmanj dva meseca preživeti v preiskovalnem zaporu.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko od Moskve terja, da razkrije informacije o tem, kje so mornarji in kako se počutijo. Poleg tega zahteva, da Moskva pravno jasno utemelji njihovo aretacijo.

Kijev se bori za izpust vseh Ukrajincev v Rusiji
Kijev si bo poleg tega z vsemi močmi prizadeval za hitro vrnitev vseh v Rusiji zaprtih Ukrajincev, je prek Twitterja še sporočil Porošenko.

Vojno stanje v desetih regijah
Ukrajina je zaradi incidenta pred Krimskim polotokom 25. novembra, ko je Rusija zasegla tri ukrajinske vojaške ladje s posadkami, v sredo razglasila vojno stanje v desetih regijah ob meji z Rusijo, ob Črnem in Azovskem morju.

Rusija bo nagradila vojake, ki so zajeli Ukrajince
Predsednik ruskega parlamenta dume Vjačeslav Volodin pa je dejal, da nameravajo z državnimi odlikovanji počastiti posadko oziroma pripadnike ruskih varnostnih sil, ki so zajele ukrajinske mornarje. "Mnenje vseh političnih skupin v dumi je, da so naši vojaki pogumno in učinkovito v skladu z vsemi mednarodnimi normami zavarovali naše meje," je v ponedeljek po poročanju BBC-ja sporočil Volodin.

Na dnevnem redu zasedanja Nata tudi Rusija
Medtem se bodo v torek na dvodnevnem zasedanju sestali zunanji ministri držav članic Nata, med njimi tudi slovenski Miro Cerar. Tema pogovorov bo tudi Rusija in zadnje napetosti v Ukrajini. Pričakovati je, da bodo ministri pozvali Rusijo, naj spoštuje pogodbo o jedrskih raketah srednjega dosega (INF), hkrati pa tudi, naj izpusti ukrajinske mornarje.

Poziv Rusiji, naj spoštuje pogodbo o jedrskih raketah srednjega dosega
Pogodba proti jedrskim raketam srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov ter je bistveno prispevala h koncu hladne vojne, bo ena osrednjih tem zasedanja, je na novinarski konferenci v Bruslju v ponedeljek povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. To pogodbo ogroža Rusija z razvojem in nameščanjem novega raketnega sistema, ki je mobilen, ga je težko zaznati in lahko deluje jedrsko. Ta sistem lahko doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa, je opozoril generalni sekretar. ZDA na drugi strani pogodbo v celoti spoštujejo – v Evropi ni ameriških raket, so pa nove ruske rakete, je še poudaril.

Stoltenberg: Rusija mora izpustiti ukrajinske ladje in mornarje
Druga žgoča tema bo rusko delovanje ob Kerškem prelivu, kjer je Rusija nedavno zasegla ukrajinske ladje in mornarje. "Ta uporaba sile ni nikakor utemeljena. Pozivamo k mirnosti in zadržanosti. Rusija mora izpustiti ukrajinske mornarje in ladje. Prav tako mora dopustiti svobodo plovbe ter neomejen dostop do ukrajinskih pristanišč in Azovskega morja. Ukrajinska plovila, tako vojaška kot civilna, imajo pravico pluti skozi Kerški preliv in Azovsko morje," je poudaril Stoltenberg.

Nato bo še naprej podpiral Ukrajino
Na vprašanje, ali je mogoče od ministrov pričakovati kaj več kot le ostra opozorila in pozive, je Stoltenberg odgovoril, da Nato Ukrajini že zagotavlja močno politično in praktično podporo ter da bo tako tudi v prihodnje. Izpostavil je tudi, da je zavezništvo že okrepilo vojaško navzočnost v Črnem morju in da tudi zaradi ruskih groženj zaveznice krepijo obrambne izdatke.