Zelenski je v govoru, ki ga mediji že označujejo kot zgodovinskega, zatrdil, da se bodo borili do konca.

"Ne bomo se predali in ne bomo izgubili. Borili se bomo do konca, na morju, v zraku. Še naprej se bomo borili za svojo zemljo, ne glede na ceno, v gozdovih, na poljih, na obalah, na ulicah," je v virtualnem nagovoru spodnjemu domu britanskega parlamenta zatrdil Zelenski.

S tem je, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, namenoma oživil znan nagovor medvojnega britanskega premierja Winstona Churchilla poslancem junija 1940, potem ko so se morale britanske sile pred nacisti umakniti iz Francije.

Boj Ukrajine proti Rusiji je primerjal z britanskim bojem proti nacistični Nemčiji: "Niste hoteli izgubiti svoje države, ko so vam jo hoteli vzeti nacisti (...) In morali ste se boriti za Britanijo."

Poslancem je dejal, da jih nagovarja "kot državljan, kot predsednik velike države s sanjami". Ukrajince je označil kot velike junake, ki jih obstreljevanje ni zlomilo.

Poleg Churchilla je Zelenski citiral še Shakespearja, ko je med drugim dejal, da se je Ukrajina odločila "biti". "Vprašanje za nas zdaj je biti ali ne biti (...) Zdaj vam lahko dam dokončen odgovor; to je da, biti."

Znova pozval k uvedbi območja prepovedi preletov

Zahodu se je zahvalil za sankcije proti Rusiji in pozval k še več sankcijam. A kot je nadaljeval, te niso dovolj, ampak bi bilo treba tudi uveljaviti območje prepovedi preletov nad Ukrajino, kar je sicer Nato prejšnji teden zavrnil.

To je bilo sicer prvič, da je poslance tuji voditelj nagovoril v dvorani spodnjega doma parlamenta v Londonu, saj tovrstni govori praviloma potekajo v westminstrski dvorani.

Britanski premier Boris Johnson je v odgovoru na govor Zelenskega med drugim poudaril, da navadni Ukrajinci s svojim pogumom navdihujejo milijone ljudi po svetu in da "še nikoli doslej v vseh stoletjih parlamentarne demokracije v spodnjem domu parlamenta nismo prisluhnili takšnemu nagovoru".

Velika Britanija in njene zaveznice so odločene vztrajati pri dostavi orožja v Ukrajino, sankcijah proti Rusiji in krepitvi pritiska nanjo, je dejal in dodal, da bodo uporabili vse mogoče metode, dokler ne bo ruski predsednik Vladimir Putin poražen in Ukrajina znova svobodna.

Vsi poljski lovci Ukrajini

Poljska, ukrajinska najtesnejša zaveznica, pa se je odločila, da pošlje Ukrajini prek ZDA vseh svojih 28 lovskih letal mig-29, je sporočilo poljsko zunanje ministrstvo.

Letala, sicer iz obdobja Sovjetske zveze, bodo zdaj prepeljali v ameriško zračno oporišče Ramstein v Nemčiji. Poljska bo v zameno od ZDA prejela 28 bojnih letal F-16.

"Poljska je pripravljena svoja letala mig-29 dostaviti v letalsko oporišče Ramstein in jih dati ZDA na razpolago brezplačno in nemudoma," so sporočili v Varšavi. Obenem pa glede na izjavo ZDA pozivajo k dobavi "rabljenih letal z ustreznimi zmožnostmi delovanja" in določitvi pogojev njihovega nakupa. "Poljska vlada tudi poziva druge zaveznice Nata – lastnice letal mig-29 –, naj ravnajo na enak način," so dodali.

Da si Washington prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi vojaških letal Ukrajini za okrepitev obrambe Kijeva pred rusko invazijo, so že v soboto poročali ameriški mediji. Ukrajina naj bi si namreč želela zlasti letal ruske izdelave, saj jih njeni piloti že znajo upravljati.

Ukrajina naj bi sicer po nekaterih podatkih skupno od članic EU-ja prejela 70 vojaških letal – 30 od Bolgarije, 12 od Slovaške in že omenjenih 28 od Poljske.

Evakuacija iz Sumija in Irpinja

Medtem je danes v nekaterih obleganih ukrajinskih mestih potekala evakuacija civilnega prebivalstva. Ob tem so ukrajinske oblasti obtožile Rusijo, da v humanitarnem koridorju od Zaporožja do Mariupolja ne spoštuje prekinitve ognja.

"Sovražnik je sprožil napad, ki je bil usmerjen točno na območje humanitarnega koridorja," je na Facebooku sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. Dodali so, da ruska vojska ni dovolila otrokom, ženskam in starejšim ljudem zapustiti mesta. "Ruske sile obstreljujejo humanitarni koridor od Zaporožja do Mariupolja, naših osem tovornjakov in 30 avtobusov pa je pripravljenih za dostavo humanitarne pomoči v Mariupolj in evakuacijo civilistov v Zaporožje," je dodalo ministrstvo.

Kijev je prav tako sporočil, da je razminiral 250-kilometrsko pot do Zaporožja, da bi s tem omogočil evakuacijo približno 450.000 ljudi, ki živijo v Mariupolju.

Tudi humanitarne organizacije ugotavljajo, da državi nista vzpostavili ustreznih pogojev za evakuacijo.

Uspešno pa je potekala evakuacija iz mesta Sumi v osrednjo Poltavo. Sumi je od ruske meje oddaljen le približno 30 kilometrov, mesto pa že več dni napadajo ruske enote. V zračnih napadih le nekaj ur pred začetkom evakuacije je bilo ubitih več kot 21 ljudi, je povedal vodja regionalne uprave mesta Dmitri Živicki.

Poltava je približno 170 kilometrov južneje in je bila doslej neposrednih spopadov obvarovana. Potekala je tudi evakuacija iz mesta Irpinj v Kijev, je sporočila ukrajinska agencija za civilno zaščito. Po podatkih oblasti je bilo iz mesta doslej na varno pripeljanih približno 3000 ljudi. Ruske sile so se v pismu mednarodnemu Rdečemu križu zavezale, da bodo spoštovale prekinitev ognja, čeprav ukrajinska stran tega ne verjame.

Rusko obrambno ministrstvo je za sredo znova napovedalo prekinitev ognja in vzpostavitev humanitarnih koridorjev iz več ukrajinskih mest – iz Kijeva, Černigova, Sumija, Harkova in Mariupolja.

Ukrajinska stran se na pobudo Moskve še ni odzvala.

Kijev: Ruske sile napadajo humanitarni koridor

Ukrajinski ministrstvi za obrambo in zunanje zadeve medtem ruske sile obtožujeta, da bombardirajo humanitarni koridor, ki vodi iz Mariupolja. V mesto naj bi prišlo osem tovornjakov s humanitarno pomočjo in da nato evakuirajo civiliste, a je predstavnik zunanjega ministrstva dejal, da ne vedo, ali bodo vstopili v mesto. BBC poroča, da ni jasno, ali je komu uspelo zapustiti to mesto na jugu države.

"Sovražnik je sprožil napad, ki je bil usmerjen točno na območje humanitarnega koridorja," je na Facebooku sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. Dodali so, da ruska vojska ni dovolila otrokom, ženskam in starejšim ljudem zapustiti mesta.

Mariupolj sicer že več dni oblegajo pripadniki ruske vojske. Zaradi bližine polotoka Krim, ki ga nadzoruje Rusija, in regije Donbas, kjer imajo sedež ruski separatisti, gre za ključno strateško lokacijo. Poskusi evakuacije civilistov iz mesta so bili v zadnjih dneh večkrat neuspešni, Kijev in Moskva pa sta za neuspehe krivila drug drugega.

Po podatkih CIE je do zdaj v vojni umrlo od 2000 do 4000 ruskih vojakov. Visoki komisariat ZN-a za človekove pravice pa je objavil, da je doslej v vojni v Ukrajini skupno umrlo 474 civilistov.

Med njimi je bilo po podatkih urada v Ženevi tudi 29 mladoletnikov.

Ruska vojska: Spoštujemo prekinitev ognja, da lahko civilisti odidejo

Ruska vojska je po lastnih navedbah v Ukrajini začela spoštovati prekinitev ognja, tako da naj bi imeli civilisti v Kijevu, Černigovu, Sumiju, Harkovu in Mariupolju možnost zapustiti oblegana mesta. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je prekinitev ognja oz. "režim tišine" začel veljati ob 10. uri po moskovskem času.

Z ruskega sedeža za koordinacijo humanitarne pomoči so pred tem sporočili, da naj bi Rusija in Ukrajina z namenom izvajanja ukrepov evakuacije po dogovorjenih poteh vzpostavili "komunikacijsko povezavo za izmenjavo informacij". Linija naj bi bila vzpostavljena pol ure pred začetkom prekinitve ognja.

A kot izhaja iz ruskega sporočila, naj bi humanitarni koridorji, kot jih ponuja Moskva, znova večinoma vodili v Belorusijo in Rusijo, to možnost pa je ukrajinska stran že zavrnila.

Ukrajinski veleposlanik pri ZN-u Sergij Kislica je Rusijo obtožil, da obstreljuje humanitarne koridorje, medtem ko je ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja te obtožbe zanikal in obtožil ukrajinsko stran – kot poroča BBC, brez dokazov –, da onemogoča prehod ljudi.

Nebenzja je medtem na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a Zahod pozval, naj pomaga organizirati humanitarne koridorje v Ukrajini in prepričati oblasti v Kijevu, da "končno razmislijo o varnosti ukrajinskih in tujih civilistov, ki jih zadržujejo skrajneži".

Nebenzja je ob tem zagotovil, da Ukrajincev ne bodo silili, da gredo v Rusijo. "Ponujena je evakuacija do mest zahodno od Kijeva in na koncu se bodo ljudje sami odločili, kam želijo biti evakuirani," je dejal.

Najhuje je sicer v Mariupolju ob Azovskem morju, kjer je v obleganem mestu okoli 200.000 ljudi, prekinjene so dobave elektrike in vode. Po podatkih mednarodnega Rdečega križa naj bi bile poti iz mesta minirane. Prebivalci naj bi se imeli možnost umakniti v Zaporožje oziroma proti Rostovu na Donu v Rusiji.

Pozivi k varni evakuaciji

Iz mednarodne skupnosti se še naprej vrstijo pozivi k varni evakuaciji civilistov iz obleganih mest. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je med obiskom v Latviji zavzel za vzpostavitev pravih humanitarnih koridorjev v Ukrajini, ki jih je treba tudi v celoti
upoštevati.

Evakuacije ljudi so bile tudi v ospredju razprave v Varnostnem svetu ZN-a. Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je Rusijo pozvala, naj spoštuje časovno zavezujoče humanitarne koridorje na dogovorjenih lokacijah. Pozvala je tudi k vzpostavitvi sistema, ki bo pomagal pri premikanju humanitarnih konvojev s hrano, zdravili in drugimi potrebščinami.

Zelenski pripravljen na dialog o Krimu, Donecku, Lugansku

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pripravljen na dialog z Rusijo glede statusa polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, in separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ne pristaja pa na kapitulacijo. "Lahko se pogovarjamo, kako bodo živeli ljudje na teh območjih," je v ponedeljek zvečer dejal v pogovoru za ameriško televizijsko postajo ABC.

"Pripravljen sem na dialog, ne pa na kapitulacijo," je dejal Zelenski in s tem dal vedeti, da ne sprejema neodvisnosti samooklicanih republik Doneck in Lugansk ali ruske pripojitve Krima.
Dejal je, da je pomembno, da se upošteva, kako gre tistim ljudem na teh območjih, ki želijo biti del Ukrajine. Po njegovih besedah je to bolj zapleteno kot priznanje. "To je nov ultimat, nanje pa nismo pripravljeni," je dejal.

Zelenski je sicer znova pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina na neposredne pogovore o tem. "Putin mora začeti dialog, namesto da živi v informacijskem mehurčku brez kisika," je dejal.

Zelenski: Ostajam v Kijevu

Ukrajina se na ponudbo Rusije za zdaj ni odzvala, da pa dogovor ni ravno verjeten, nakazujejo zadnje izjave Zelenskega.

Ta je namreč Moskvo v ponedeljek pozno zvečer obtožil, da njeni vojaki namerno preprečujejo evakuacijo s tem, ko med drugim minirajo ceste in uničujejo avtobuse, ki naj bi ljudi prepeljali na varno. "Minirali so celo ceste, ki so bile dogovorjene poti za dostavo hrane in zdravil otrokom v Mariupolju," je dejal Zelenski.

Koridorje za evakuacijo v Rusijo ali Belorusijo je Zelenski označil za "navaden cinizem z ruske strani, ki išče propagandno zmago". Zatrdil je še, da bo Ukrajina vztrajala pri pogovorih z Rusijo. "Danes je potekal že tretji krog pogovorov. Sam bi rekel tretji in zadnji, a mi smo realisti, zato se bomo pogovarjali, vztrajali pri pogovorih, dokler ne najdemo načina, da našim ljudem rečemo – tako bomo prišli do miru."

V svojem najnovejšem videonagovoru je znova zatrdil, da ostaja v Kijevu. "Ne skrivam se. In ne bojim se nikogar. Ostajam tako dolgo, kot bo potrebno, da zmagamo v tej (...) vojni!" je zatrdil Zelenski in sodržavljanom pokazal razgled na nočni Kijev iz svojega urada kot dokaz, kje in kdaj je nastal video.

ZN Rusijo in Ukrajino poziva, naj omogočita varen prehod za civiliste

Generalni podsekretar ZN-a za humanitarne zadeve Martin Griffiths je Rusijo in Ukrajino medtem pozval, naj omogočita varen prehod za civiliste, ki bežijo z območij spopadov.

Griffiths je državi še pozval, naj zagotovita tudi dostavo humanitarne pomoči na ta območja, saj je ponekod otežena.

Mnogi med tistimi, ki se jim je uspelo prebiti iz obleganih mest, medtem še naprej množično odhajajo v tujino. Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce jih je odšlo že več kot dva milijona.

Samo Poljska jih je sprejela 1,2 milijona. Madžarska je sprejela več kot 190.000 beguncev, Slovaška dobrih 140.000, skoraj 100.000 ljudi pa je iz Ukrajine odšlo tudi v Rusijo. Po podatkih, zbranih v nedeljo, sta tudi Moldavija in Romunija sprejeli po več kot 82.000 beguncev, medtem ko se je še nekaj več kot 210.000 ljudi iz Ukrajine že odpravilo naprej v druge evropske države, ugotavlja UNHCR.

Ukrajinski minister: Škode že za devet milijard evrov

Ukrajinski minister za infrastrukturo Aleksander Kubrakov je doslej nastalo škodo na prometnem sistemu zaradi ruskega napada na državo ocenil na približno 9,2 milijarde evrov.

Kot je dejal za spletni časopis Ukrajinska pravda, so uničeni predvsem mostovi, železniški tiri in letališča.

Ob tem je izrazil prepričanje, da bo mogoče ob pomoči iz tujine nastalo škodo sanirati v dveh letih, povzema nemška tiskovna agencija DPA. "Ta vojna ni samo naša. Ukrajina brani interese celotnega civiliziranega sveta," je še dejal Kubrakov.

WHO: Zdravstveni sistem v Ukrajini pod hudim pritiskom

Zdravstveni sistem v Ukrajini je od začetka ruske agresije pod hudim pritiskom, je dejal direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge. Povedal je, da je bilo napadenih najmanj 16 zdravstvenih delavcev, spopadajo se s pomanjkanjem zdravil in opreme.

Primanjkuje ključnih zdravil, kot sta kisik in inzulin, osebne zaščitne opreme, kirurške opreme, anestetikov in krvnih preparatov, je dejal. Doslej je WHO v Ukrajino poslal dva kontingenta opreme, skupaj 76 ton, na poti je še 500 jeklenk s koncentriranim kisikom in druga oprema.

WHO pomaga tudi sosednjim državam pri zdravstveni oskrbi ukrajinskih beguncev. Strokovne ekipe delujejo na Madžarskem, Poljskem, v Moldaviji in Romuniji.

Organizacija ima operativne centre tudi v sami Ukrajini, kjer zagotavljajo nujno podporo ter ustrezno usposabljajo osebje za oskrbo poškodb in ran, je dejal.