"Delegaciji se vračata v svoji prestolnici na posvetovanja in sta se pogovarjali o možnosti, da bi se kmalu sešli na drugem krogu pogajanj," je dejal ukrajinski pogajalec in svetovalec predsednika Mihail Podoljak. "Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali pogajanja," je dejal tudi vodja ruske delegacije Vladimir Medinski. Podrobnosti pogovorov niso razkrili.
Po besedah Podoljaka so bila pogajanja težka, pri čemer je rusko stran označil za pristransko glede "uničevalnega procesa, ki ga je sprožila". Za Medinskega je najpomembneje, da so se dogovorili za nadaljevanje pogovorov.
Kijev je pred pogovori zahteval takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov, Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor. Pogovori so potekali na beloruskem ozemlju v eni od rezidenc beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka v bližini meje z Ukrajino. Ob začetku pogovorov je beloruski zunanji minister Vladimir Makej ukrajinski delegaciji dejal: "Lahko se počutite povsem varni."
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer še v nedeljo dopoldne zavračal možnost, da bi se pogajali v Belorusiji, saj od tam Rusija napada Ukrajino, a je nato vendarle privolil v pogajanja ob ukrajinsko-beloruski meji.
V ukrajinski delegaciji so bili poleg Podoljaka še vodja poslanske skupine predsednikove stranke Služabnik naroda David Arahamija, obrambni minister Oleksi Reznikov in namestnik zunanjega ministra Mikola Točicki.
Visoki predstavnik EU-ja za zunanjo politiko Josep Borrell je v intervjuju za špansko televizijo TVE izjavil, da Evropska unija ne bo dopustila, da se pogovori med Rusijo in Ukrajino končajo tako, da bo v Kijevu "postavljena marionetna vlada".
Zelenski je danes podpisal uradno prošnjo za vključitev Ukrajine v Evropsko unijo po hitrem postopku zaradi ruske agresije.
Macron po telefonu govoril s Putinom
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem 90-minutnem telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj zaščiti civiliste v Ukrajini, je v izjavi sporočil urad francoskega predsednika. Macron je ruskemu voditelju dejal, naj ustavi napade na civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini ter zavaruje glavne prometnice, zlasti cesto z juga Kijeva, pri čemer je ruski predsednik "potrdil svojo pripravljenost za sodelovanje", so sporočili iz Elizejske palače.
V Parizu so dodali, da je Macron Putina poklical na prošnjo Zelenskega, s katerim se je v zadnjih urah "večkrat pogovarjal".
Macron je prav tako ponovil zahtevo mednarodne skupnosti, da Rusija ustavi ofenzivo proti Ukrajini, in potrdil potrebo po takojšnji prekinitvi ognja, so še sporočili iz Elizejske palače, vendar niso navedli odgovora ruskega predsednika. Macron je Putina tudi pozval, naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo in omogoči, da pošiljke pomoči dosežejo prebivalce.
Putin je Macrona seznanil s svojimi predpogoji za končanje spopadov v Ukrajini. "Vladimir Putin je poudaril, da je dogovor mogoč le, če bodo brezpogojno upoštevani legitimni varnostni interesi Rusije, vključno s priznanjem ruske suverenosti nad Krimom, demilitarizacijo in denacifikacijo ukrajinske države ter zagotovitvijo njenega nevtralnega statusa," je Kremelj zapisal v izjavi po telefonskem pogovoru voditeljev.
Siloviti spopadi v Harkovu
Rusija je tudi med pogajanji nadaljevala napade v Ukrajini, kjer je najhuje v drugem največjem mestu Harkov, od koder poročajo o silovitih spopadih.
Svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Heraščenko je povedal, da je bilo danes v ruskem obstreljevanju Harkova ubitih najmanj 11 civilistov. Regijski guverner Oleg Sinegubov je na Telegramu zapisal, da ruski vojaki med drugim bombardirajo tudi stanovanjska območja in da zaradi nenehnega bombardiranja ne morejo poslati reševalnih služb.
Heraščenko je ruske sile obtožil bombardiranja civilnih objektov in objavil videoposnetek, ki prikazuje več raketnih napadov na stanovanjsko območje v mestu. "To grozoto bi moral videti ves svet," je dejal.
Župan Harkova Ihor Terehov je za nemški Der Spiegel v telefonskem pogovoru dejal, da so zadeli stanovanjske bloke in da so umrli civilisti. "To je uničujoča vojna proti civilnemu prebivalstvu," je dodal.
Na drugi strani Rusija trdi, da so ukrajinski nacionalisti sami obstreljevali mesta, ki so jih obkrožale ruske enote, zato ne sprejemajo odgovornosti za civilne žrtve v mestu.
Ruska vojska še naprej izvaja ofenzivo na Kijev, kjer so se danes večkrat oglasile sirene in sta odjeknili najmanj dve eksploziji. Tudi v drugih regionalnih središčih so se slišali alarmi zaradi nevarnosti zračnih napadov.
Ukrajinska vojska je sicer zjutraj sporočila, da so Rusi upočasnili ofenzivo. "Ruski okupatorji so zmanjšali tempo ofenzive, vendar še vedno skušajo napredovati na določenih območjih," so zapisali v ukrajinskem generalštabu.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so prevzeli nadzor nad ukrajinskim zračnim prostorom. Civiliste v Kijevu so pozvali, naj se umaknejo iz mesta. Kot so zagotovili, je pot za umik odprta in varna ter da so osredotočeni samo na vojaško infrastrukturo.
Nasprotujoče si informacije glede jedrske elektrarne v Zaporožju
Ruska agencija Interfax poroča, da je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so ruske sile prevzele nadzor v Berdjansku in Enerhodarju na jugovzhodu Ukrajine ter tudi nadzor nad jedrsko elektrarno v Zaporožju, ki deluje nemoteno. Ukrajinska stran je že zanikala, da bi ruske enote prevzele nadzor nad jedrsko elektrarno v Zaporožju, ki je največja v Evropi.
Ponoči je prvi mož Berdjanska Oleksandr Svidlo potrdil, da so ruske enote prevzele nadzor nad pristaniškim mestom Berdjansk na jugovzhodu, kjer je pomorsko vojaško oporišče. Vršilec dolžnosti župana Svidlo je dejal, da so jih ruski vojaki obvestili, da so vse upravne stavbe pod njihovim nadzorom. V Berdjansku živi okoli 100.000 ljudi.
V Černigovu se je po ukrajinskih navedbah obstreljevanje začelo okoli 2. ure ponoči. Doslej poročajo o eni ranjeni osebi, gre za žensko, ki je bila poškodovana, ko je bil zadet petnadstropni blok. Rakete so med drugim zadele tudi stavbo, v kateri je otroški vrtec, izbruhnil je požar.
Zelenski je napovedal, da bodo izpustili zapornike z vojaškimi izkušnjami, da se bodo vključili v boje proti Rusiji. Javnomnenjska raziskava, izvedena konec tedna, je pokazala, da Zelenskega podpira 91 odstotkov vprašanih, kar je trikrat več kot decembra lani. V anketi je sodelovalo 2000 vprašanih. 70 odstotkov jih je tudi ocenilo, da se je Ukrajina sposobna upreti ruskemu napadu.
Ukrajino zapustilo pol milijona ljudi
Iz Ukrajine je od začetka ruske invazije zbežalo že več kot pol milijona ljudi, na sprejem katerih se pripravlja Zahod, tudi Slovenija. Več kot polovica ukrajinskih beguncev se je zatekla na Poljsko. Združeni narodi ocenjujejo, da je okoli 100.000 ljudi razseljenih znotraj Ukrajine.
Skoraj 85.000 ljudi je prispelo na Madžarsko, več kot 36.000 v Moldavijo, več kot 32.500 v Romunijo, 30.000 na Slovaško in več kot 300 v Belorusijo. Veliko ljudi, po podatkih UNHCR-ja gre za 34.600 ljudi, je iz Ukrajine zbežalo tudi v druge evropske države.
Črni oblaki nad Sberbankom
EU je sprejel sveženj sankcij tudi proti režimu beloruskega voditelja Lukašenka zaradi vpletenosti v napad na Ukrajino in izrazil zaskrbljenost po odločitvi Belorusije, da bi lahko namestila jedrsko orožje na svojem ozemlju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je odločitev na nedeljskem referendumu, ki odpira pot namestitvi jedrskega orožja v Belorusiji, označil za zelo nevarno.
Novi sveženj sankcij EU-ja predvideva tudi izključitev nekaterih "pomembnih" ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema SWIFT ter prepoved transakcij z rusko centralno banko in zamrznitev približno polovice njenih finančnih rezerv.
Evropska centralna banka je po tej odločitvi sporočila, da bo evropska podružnica ruske banke Sberbank "propadla ali verjetno propadla", kot tudi njene izpostave v Sloveniji in na Hrvaškem. Zaradi poslabšanja likvidnosti namreč v prihodnje verjetno ne bo mogla pravočasno poplačati svojih dolgov. Slovenski premier Janez Janša je zagotovil, da so hranilne vloge državljanov v slovenski podružnici Sberbanka varne.
Zgodovinska odločitev za vojaško pomoč
Evropska unija bo za pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri Unije so se v nedeljo dogovorili, da za ta zgodovinski ukrep namenijo 450 milijonov evrov. Poleg tega bo Unija prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi.
Minister za obrambo Matej Tonin je povedal, da bo Slovenija namenila Ukrajini vojaško pomoč v obliki pušk, streliva in čelad.
ZDA v Ukrajino pošilja rakete stinger
ZDA so prvič doslej odobrile dostavo raket zemlja-zrak tipa stinger ukrajinski vojski. Podobno so napovedale že tudi nekatere evropske države. ZDA so dostavo raket stinger odobrile že v petek, v nedeljo pa je novico potrdil neimenovani predstavnik vlade predsednika Joeja Bidna, poročajo ameriški mediji. ZDA sicer še niso dodelale logistike dostave raket.
Pred ZDA je Nemčija napovedala, da bo Ukrajini dostavila 500 raket tipa stinger, nemška tiskovna agencija DPA pa poroča, da je 200 tovrstnih raket Ukrajincem poslala tudi Nizozemska. Baltske države Ukrajini rakete stinger pošiljajo že od januarja, za kar so morale dobiti dovoljenje ZDA.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje