Četverica srednjeevropskih držav je še pred nekaj meseci delovala kot čvrst, enoten blok v večni opoziciji do Bruslja, z ruskim napadom na Ukrajino pa je med članicami skupine zazeval velik razkol.

Kaj je torej ostalo od nekdaj tako povezane in usklajene skupine, v katero so se pred 31 leti povezale Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška, smo povprašali slovaškega političnega analitika in novinarja Andreja Matišaka. "Višegrajska skupina še vedno obstaja, še vedno obstaja višegrajski finančni sklad, odvijajo se različni projekti, ljudje se srečujejo. Po drugi strani pa je komunikacija na najvišji politični ravni zamrznjena. Na primer, pred zadnjim, junijskim vrhom Evropske unije se voditelji višegrajske četverice niso srečali, kot je bilo v navadi pred vsakim evropskim vrhom."

Vojna je najbolj opazno razdelila Poljsko in Madžarsko, ki sta bili doslej tesni zaveznici v boju proti jedrnim članicam Unije in evropskim ustanovam. Češka je z zavzemanjem strogih stališč glede Rusije postala nova poljska zaveznica, nekakšen nadomestek za Madžarsko.

Bo višegrajska četverica zdržala zdajšnja trenja, ki jih je povzročila ruska agresija? Kot pojasnjuje profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Marko Lovec, so raziskovalci že večkrat v zadnjih desetletjih napovedovali razpad oziroma konec te skupine. "Te države družijo številni interesi, še vedno so neto prejemnice, potrebujejo preskok v smislu energetske in digitalne transformacije, še vedno so ekonomsko odvisne od gospodarskih držav."

Po pričakovanjih bo četverica srednjeevropskih držav do nadaljnjega postavila ob stran večje zunanjepolitične teme in se osredotočila na manj odmevne projekte, na primer na vprašanje prometnih koridorjev ali energetske povezljivosti.