Obrat za distribucijo plina podjetja Moldovatransgaz v Kišinjevu. Foto: Reuters
Obrat za distribucijo plina podjetja Moldovatransgaz v Kišinjevu. Foto: Reuters

Po pričakovanjih to za države Evropske unije ne bi smelo biti pretirano boleče, več težav pa je pričakovati v Moldaviji, kjer bi obojestransko napenjanje mišic lahko prineslo tudi hujšo energetsko in politično krizo.

V skoraj treh letih od začetka ruske invazije v Ukrajini se je Evropa v veliki meri osvobodila odvisnosti od ruskega zemeljskega plina. Večina plinovodov ne deluje več, od jutri bo edina preostala delujoča pot prek Turčije, od koder plin dobiva Madžarska. Rusija je v letu 2023 v Evropo dostavila le še osem odstotkov nekdanje količine zemeljskega plina, zato z izjemo Slovaške, Češke in Avstrije to vprašanje za evropske države Evropske unije ni več pomembno.

Povsem drugače je v Moldaviji, kar je posledica zapletenih notranjepolitičnih razmerij in ureditve. Ruski plin priteče prek Ukrajine v Pridnestrje, od tam pa Moldavija dobi večino električne energije.

Konec tranzita pomeni konec poceni plina za nepriznano prorusko republiko, posledica pa bi lahko bila električni mrk v Moldaviji. Za Pridnestrje namreč ne pride v poštev alternativna pot prek Turčije, saj bi jim Moldavija za ta plin zaračunala, Ukrajina pa dodatno postavlja pogoj, da Rusija plačilo za ta plin dobi po koncu vojne. Poleg tega Rusija trdi, da ji Moldavija za že dostavljeni plin dolguje 709 milijonov dolarjev, Moldavija trdi, da dolg ni višji od 8,6 milijona dolarjev. Merjenje mišic bodo zagotovo občutili moldavski državljani.

"Zdi se mi, da drsimo v krizo, ki jo bo zelo težko hitro rešiti, ker ne vidim izhoda iz nje, me to skrbi," je na ulicah glavnega mesta Kišinjev povedal poštni uslužbenec Petru Murzin. "Ena stvar je rast cen, a če ni plina, je to nekaj povsem drugega. Ne bo gretja, ne bo luči, vstopamo v težko in negotovo leto."

Moldavija se po besedah predsednika vlade Dorina Receana pripravlja na nacionalizacijo podjetja Moldovagaz, ki je v 50-odstotni lasti ruskega državnega podjetja Gazprom. To je v lanskem letu prvič po četrtstoletja pridelalo izgubo, ta je znašala kar sedem milijard dolarjev, kar prav tako ni dobra napoved za rusko gospodarstvo.

Račun za moldavsko ogrevanje in stabilnost pa bo najverjetneje morala pokriti Evropska unija, ki je letos državi, skupaj z Ukrajino, podelila status kandidatke.

Iztekla se bo pogodba o pošiljanju plina iz Rusije čez Ukrajino