Za razpustitev je glasovalo 105 poslancev v 151-članskem hrvaškem parlamentu. Proti je bilo osem poslancev, trije so bili vzdržani, 25 pa jih ni bilo navzočih na glasovanju.

Odločitev o razpustitvi sabora je prejšnji teden sprejela vladajoča desnosredinska koalicija na čelu s HDZ-jem. Čeprav je bil skrajni rok za letošnje redne parlamentarne volitve sredina decembra, so v HDZ-ju presodili, da je poletni čas tudi glede epidemioloških razmer najprimernejši za volitve. Opozicija trdi, da se HDZ-ju mudi na volitve, da te ne bi bile jeseni, ko pričakujejo gospodarsko krizo, ki bo nastopila zaradi pandemije novega koronavirusa.

Prvi možni datum volitev 21. junij

Predsednik Zoran Milanović je prejšnji teden napovedal, da bo pri končni odločitvi o datumu volitev upošteval več dejavnikov, predvsem pa epidemiološko stanje v državi. Pomembno je, da Hrvaška relativno hitro dobi stabilno vlado in da volitve ne bodo v času, ko bo že večina državljanov na poletnih dopustih, je dejal. Iz njegovih besed je mogoče sklepati, da ne bo čakal na skrajni rok za razpis volitev. Prvi možni datum za volitve je nedelja, 21. junija, potem pa še tri naslednje nedelje do 12. julija, pri čemer je zadnji datum že v času, ko mnogi hrvaški volivci praviloma odhajajo na poletne dopuste.

Proti razpustitvi parlamenta je pred poslopjem sabora protestiralo nekaj deset ljudi. Protest je organizirala levičarska platforma Možemo, v kateri so večinoma opozicijske stranke v zagrebški mestni skupščini. Izražali so nezadovoljstvo, ker sabor na dnevni red pred razpustitvijo ni uvrstil zakona o popotresni obnovi Zagreba. Žvižgi so bili najglasnejši, ko se je pojavil premier Andrej Plenković, ki ni želel odgovoriti, zakaj zakona niso sprejeli, čeprav so ga napovedali kmalu po potresu 22. marca.

Pred razpustitvijo potrjen rebalans državnega proračuna

Protestniki so vzklikali gesla proti HDZ-ju in zagrebškemu županu Milanu Bandiću. HDZ in Bandića imajo za najodgovornejša zaradi počasnega reševanja posledic marčevskega potresa, v katerem je bilo poškodovanih več tisoč stanovanjskih hiš, zlasti v središču Zagreba. Mnogi prebivalci v svojih stanovanjih še zmeraj nimajo plinske napeljave niti tople vode.

Je pa sabor pred razpustitvijo potrdil rebalans državnega proračuna in imenoval prvo žensko na vodilni položaj v državnem tožilstvu, Zlato Hrvoj - Šipek. Nova generalna državna tožilka je bila prva namestnica nekdanjega državnega tožilca Dražena Jelenića, ki je odstopil, ko je prišlo na dan, da je član prostozidarske lože v Zagrebu.