Scholz je predlog za glasovanje o zaupnici vložil sredi prejšnjega tedna, potem ko je na začetku novembra razpadla vladna koalicija socialdemokratov (SPD), Zelenih in liberalcev (FDP), kar je privedlo do politične krize v državi. Na današnjem glasovanju ga je podprlo 207 poslancev, proti je glasovalo 393 poslancev, 116 se jih je vzdržalo.

Scholz se je v govoru pred glasovanjem o zaupnici zavzel za predčasne volitve, na katerih bodo državljani odločili o politični usmeritvi države, ki mora po prepričanju Scholza vključevati obsežne naložbe in javno porabo.

Kancler je v govoru poudaril, da je njegov cilj, da Nemčija odide na predčasne volitve, saj želi z zagotavljanjem blaginje in varnosti okrepiti zaupanje v prihodnost države. "Potrebujemo višjo gospodarsko rast," je dejal.

Poudaril je tudi potrebo po naložbah za nadaljnjo podporo Ukrajini pri njeni obrambi pred rusko invazijo, hkrati pa tudi financiranje nemške vojske. "Noben volivec ni mogel predvideti izzivov, s katerimi smo se spoprijeli v zadnjih treh letih," je dejal in znova nasprotoval pošiljanju raket dolgega dosega taurus ali nemških vojakov v Ukrajino.

Za razpad koalicije je večkrat obtožil "večtedensko sabotažo" liberalcev. Liberalci so se namreč odločili za odhod iz koalicije, ko je Scholz zaradi nestrinjanja glede proračuna in finančne politike razrešil finančnega ministra in vodjo FDP-ja Christiana Lindnerja.

Scholz se je po glasovanju sešel z nemškim predsednikom Steinmeierjem in mu predlagal razpustitev parlamenta. Steinmeier ima zdaj 21 dni časa, da se odloči, ali se strinja in v 60 dneh razpiše nove parlamentarne volitve. V skladu z dogovorom med strankami bodo volitve potekale 23. februarja. Do oblikovanja novega bundestaga bo ostala na oblasti manjšinska rdeče-zelena vlada.

Politične priprave in vse misli so bile že pred glasovanjem o zaupnici usmerjene k volitvam, ki bodo četrtič v zgodovini zvezne republike potekale predčasno, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar. Glavne teme volilnega boja bodo padec industrijske proizvodnje in odpuščanja, izgubljanje konkurenčnosti, model socialnih pomoči, pokojnine, naborništvo in vojna v Ukrajini.

V veliki prednosti konservativna unija CDU/CSU

Konservativni uniji CDU/CSU ankete kažejo med 31 in 32 odstotki podpore, kanclerjevi socialdemokrati se v zadnjih dveh tednih vzpenjajo od 15 k 17 odstotkom, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) ima stabilnih 18 oziroma 19 odstotkov, Zeleni nihajo okoli 13 odstotkov.

V polnem zamahu so tudi ugibanja, kdo bo sestavljal novo vlado. Kot najverjetnejši koaliciji se omenja CDU/CSU s Socialdemokrati ali z Zelenimi. Pred dnevi so v posebnem formatu na televiziji ProSieben nastopili trije kanclerski kandidati omenjenih strank. Friedrich Merz, Olaf Scholz in Robert Habeck so volivkam in volivcem sporočili, da so zgolj politični konkurenti z demokratičnimi vrednotami, ne sovražniki.

V torek bodo v CDU-ju in SPD-ju sprejeli volilni program. Velike razlike bodo v pristopu do socialnih podpor ali vprašanju, kako podpreti Ukrajino – odločno z dobavami najzmogljivejših raket, kot zagovarja CDU, ali zadržano in brez velikih obljub, kar zagovarja SPD, je dodala Derčar.