Scholz je bil med razpravo kritičen do Merzeve sporne odločitve, da je podporo za zakon o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah iskal pri skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD). S tem je bil v Nemčiji prekršen tabu sodelovanja s skrajnimi strankami, kar je sprožilo ogorčenje v političnih vrstah in širše v družbi.

Prepričan je, da so predlogi Merza pri migracijah v nasprotju z evropskim pravom. "Ali menite, da se solidarnost pojavi, ko Nemčija samovoljno krši evropsko zakonodajo? Merzevi načrti [...] bi pomenili začetek konca Evropske unije kot pravne skupnosti. To bi bila velika napaka," je še dodal Scholz.

Merz, ki velja za favorita na prihajajočih volitvah, je medtem spet obljubil, da njegova konservativna zveza CDU/CSU ne bo sodelovala ali vladala z AfD-jem. Ob tem je vsem strankam "demokratične sredine" ponudil priložnost, da po volitvah sodelujejo z njimi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Nemški kancler je med razpravo prav tako opozoril, da se zveza CDU/CSU zavzema za nižje davke za bogate. Pri tem je zagotovil, da si bodo njegovi socialdemokrati (SPD) prizadevali razbremeniti družine s srednjimi dohodki in zvišati davke za najbogatejše.

Merz posvaril pred razrednim bojem

V odzivu na Scholzeve trditve je Merz posvaril pred spodbujanjem razrednega boja. Kanclerja je tudi obtožil, da je na nemškem trgu dela povzročil katastrofo, češ da se je število brezposelnih v Nemčiji v času sedanje vlade povečalo za približno 400.000, na skoraj tri milijone, 50.000 podjetij pa da je v stečaju. "Očitno ne zaznavate več realnosti," je dodal.

Med razpravo sta se politika dotaknila tudi vojne v Ukrajini, pri čemer je Scholz zatrdil, da Merz okleva pri vprašanju dobave raket dolgega dosega Kijevu. Scholz je to večkrat izključil, Merz pa je bil v preteklosti naklonjen dobavi raket.

SPD zaostaja tudi za AfD-jem

Merz je favorit za naslednjega kanclerja v državi, njegova konservativna zveza CDU/CSU pa pred parlamentarnimi volitvami 23. februarja vodi v anketah s približno 30 odstotki.

Stranki SPD aktualnega kanclerja, ki nemško vlado vodi od leta 2021, je podpora padla na okoli 15 do 18 odstotkov, s čimer bi zaostala tudi za AfD-jem, ki ji ankete pripisujejo okoli 21 odstotkov.