Ši se je ob spremstvu podpredsednika ruske vlade Dmitrija Černišenka in visokih ruskih uradnikov vkrcal na letalo na moskovskem letališču Vnukovo. Kitajski voditelj, ki je pred kratkim dobil tretji mandat za vodenje države, je Rusijo nazadnje obiskal leta 2019.

S Putinom sta med obiskom dobre meddržavne odnose podkrepila z vrsto dogovorov na področju gospodarskega sodelovanja, prav tako pa sta podpisala sporazum o razširitvi strateškega partnerstva med državama do leta 2030, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska želi po Šijevih besedah dobaviti več elektrotehnike. Putin pa je dejal, da sta se Moskva in Peking dogovorila o dodatnih dobavah plina na Kitajsko po plinovodu, ki bo povezoval Sibirijo in severozahodno Kitajsko. Prav tako nameravata državi razširiti prometne povezave, vključno z gradnjo cest in mostov.

Predsednika sta se dotaknila tudi vprašanj, ki so bila postavljena v pekinškem mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer pa je Putin Kijev obtožil, da še ni pripravljen uresničiti predlogov Pekinga za končanje spopadov v Ukrajini.

Kitajska, ki velja za zaveznico Rusije, ruskega napada ni obsodila, je pa Peking februarja predstavil mirovni načrt za rešitev konflikta. V njem je v 12 točkah med drugim pozval k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvaril pred uporabo jedrskega orožja.

Načrt je sprožil kritičen odziv zahodnih držav na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije.

Ši javno ni omenjal naloga Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za Putinovo aretacijo zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij. Namesto tega je Putina povabil, naj še letos, ko bo lahko, obišče Kitajsko.