Tistega leta so na Škotskem našteli 267 smrtnih primerov, povezanih z uživanjem prepovedanih substanc – in številka je od takrat dalje samo še strmo rasla. Leta 2019 je črna bilanca znašala že 1264 – rekord že šesto leto zapored. Ta dežela se danes spopada z najhujšo krizo mamil v celotni Evropi, konca tej agoniji pa ni videti.

1264 z mamili povezanih smrti pomeni 3,5-kratnik britanskega povprečja in kar 15-krat toliko, kot znaša evropsko povprečje. Škotska ima 295 smrti zaradi mamil na milijon prebivalcev, sledita Švedska z 81 in Združeno kraljestvo s 76.

Slovenija je na tem seznamu na neslavnem devetem mestu, kaže lani objavljena raziskava EMCDDA-ja (Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami).

Droga izbire so opiati (kot heroin), pogosto pomešani s kokainom in drugimi močnimi poživili, v občutnem porastu so poceni, a smrtonosni benzodiazepini, kot je "poulični valium". Pri veliki večini žrtev mamil na Škotskem je šlo za ljudi, ki so užili več kot samo eno substanco.

Starajoča se populacija odvisnikov

Strokovnjaki pravijo, da tvegani uporabniki opioidov običajno zlorabljajo benzodiazepine za samozdravljenje ali za okrepitev učinkov heroina ali metadona. Benzodiazepine jemljejo tudi za lajšanje simptomov psihičnih motenj, negativnih čustvenih stanj in odtegnitvenih simptomov, navaja BBC.

Povprečna starost zasvojencev je razmeroma visoka, saj gre za ljudi, ki so odvisnost razvili v 80. in 90. letih. Danes je tako na Škotskem prevladajoča starajoča se populacija zasvojencev z mamili, večinoma moških, ki posegajo po heroinu že desetletja. Leta 2019 sta bili več kot dve tretjini vseh smrti v starostni skupini med 35 in 54 leti.

Krizo zasvojenosti še podžiga vse višja stopnja brezdomstva, rezultat finančne krize in varčevalnih ukrepov, vse skupaj pa ustvarja začaran krog.

Leta 2018 so na Škotskem ugotovili okoli 200 smrti brezdomcev, število pa vztrajno raste za skoraj 20 odstotkov letno. Število umrlih brezdomcev na Škotskem je dvakrat tolikšno kot v Angliji.

So rešitev varne sobe?

Kako se s težavo takega obsega in kroničnosti sploh spopasti? Med predlaganimi rešitvami so dekriminalizacija posedovanja mamil za osebno rabo, da bi tako preprečili še poglabljanje težav z zapornimi kaznimi, okrepitev predpisovanja nadomestnih drog, kot je metadon, več pozornosti, namenjene zdravljenju duševnih stisk, in – varne sobe.

Škotska vlada si že leta prizadeva za pristop varnega uživanja mamil, s katerim se preverjeno učinkovito lahko zajezijo vsaj smrtni primeri in prenos virusa HIV, ki je na Škotskem prav tako v porastu.

Sorodna novica Odvisniki od drog razpršeni na prostem. Stroka išče soglasje za varne sobe.

Varne sobe so prostori, namenjeni uporabi mamil, ki so zakonsko regulirani in zdravstveno oskrbovani programi, namenjeni reševanju problematike uporabe mamil na javnih mestih ter omogočanju higienskega in varnega okolja za manj škodljivo uporabo mamil.

Statistika močno v korist varnim prostorom

Prva varna soba z zaposlenim osebjem je bila organizirana na Nizozemskem v zgodnjih 70. letih v okviru alternativnega mladinskega programa in je delovala do leta 1996.

Prva zakonita soba pa je bila odprta v Bernu leta 1986, do leta 2000 so bile odprte varne sobe še v Španiji, Luksemburgu, na Norveškem, v Kanadi in Avstraliji. Do leta 2009 je bilo v svetu uradno priznanih 92 varnih sob za uporabo mamil, navaja Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma.

Koncept varnih sob učinkovito deluje tudi v Nemčiji, kjer imajo danes 25 varnih sob, vse na severu države – mesta na severu tudi imajo precej nižji smrtni davek zaradi mamil, kar stroka pripisuje prav varnim sobam.

Frankfurt ima denimo štiri take sobe in okoli 10.000 uživalcev opiatov, a le 22 z mamili povezanimi smrti letno. München, brez varnih sob, ima po drugi strani okoli 6.000 uporabnikov opiatov in več kot 160 z mamili povezanih smrti letno.

London pozive zavrača

A škotske pozive k varnim sobam kot tudi pozive k temu, da bi krizo z mamili razglasili za krizo javnega zdravja, vztrajno zavrača vlada v Londonu, ki nadzira škotsko zakonodajo glede zlorabe mamil.

"Število ljudi, ki so umrli zaradi uživanja mamil, je šokantno. Ključno je, da se ta tragedija obravnava kot kriza javnega zdravja, in pripravljeni smo sprejeti inovativne in drzne ukrepe, da bi rešili življenja najbolj ogroženih," je že leta 2019 ob objavi statistike za 2018 dejal škotski minister za javno zdravje Joe FitzPatrick, medtem ko je mestna svetnica iz Glasgowa Alison Thewliss takratnega notranjega ministra Sajida Javida pozvala, da obišče mesto, da bi na lastne oči videl uničenje, ki ga povzročajo mamila.

Število smrti zaradi mamil je začelo zares skokovito naraščati leta 2013 – šest let po tem, ko je oblast prevzela Škotska nacionalna stranka (SNP), ki ji britanska vlada tudi pripisuje odgovornost za problematiko. “Bojim se, da je odgovornost v veliki meri na škotski vladi," je dejal lani premier Boris Johnson.

Škotska premierka Nicola Sturgeon se ne strinja. Čeprav se je opravičila tistim, ki nosijo breme zasvojenosti, in priznala, da je njena vlada odgovorna, da težavo "reši", je stališče SNP-ja neomajno: moč za uvedbo resničnih sprememb leži na plečih poslancev v Westminstru, ne škotskih zakonodajalcev.

Oktobra lani je zakonodajni konflikt med škotsko problematiko in britanskimi zakoni dosegel višek, ko je bila proti Petru Krykantu – aktivistu na področju mamil iz Glasgowa – vložena obtožnica na podlagi 50 let starega britanskega zakona o zlorabi mamil, ker je upravljal mobilno varno sobo.

Britanski strokovnjak na področju mamil Peter Lloyd meni, da gre pri pregonu tovrstnih poskusov varnega uživanja mamil za zgrešen pristop oblasti. Lloyd delno krivdo pripisuje tudi britanskim medijem, ki po njegovi besedah stigmatizirajo uživanje mamil in zatirajo razpravo.

To je še posebej žalostno, ker varne sobe ponujajo še nekaj več kot samo preprečevanje smrtnih primerov. "Programi varnega uživanja mamil do neke mere demistificirajo zasvojenost z mamili in jo popeljejo iz zatemnjenih stopnišč v svetlobo, hkrati pa nam to omogoči interakcijo z ljudmi, ki sicer morda ne bi posegli po nobeni od drugih služb na tem področju," je povedal Lloyd za Deutsche Welle.

Brez zadostnega števila centrov za zdravljenje tudi varne sobe le dimna zavesa?

Spet drugi menijo, da varne sobe niso odgovor za vse. Annemarie Ward, vodja skupine Faces & Voices of Recovery (Obrazi in glasovi ozdravljenja), ki pomaga škotskim družinam, ki se spopadajo z odvisnostjo, tako denimo pravi, da je propagiranje varnih sob škotske vlade zgolj dimna zavesa.

"Da, obstajajo dokazi, da pomagajo odvisnikom mamila uživati varno, a zares lahko učinkujejo le, ko se uporabljajo v povezavi s pravimi centri za zdravljenje odvisnosti. Na to bi se morali osredotočati," je dejala.

Škotska sicer ima centre za zdravljenje odvisnosti, a izredno malo, tisti, ki opozarjajo na vse pomanjkljivosti sistema, pa se bojijo, da je situacija ušla tako izpod nadzora, da izhoda preprosto ni.