V ospredju pogovorov ministrov držav Nata so bile odvračalna in obrambna drža zavezništva ob vojni v Ukrajini ter krepitev proizvodnje orožja, ki je tudi povezana z vojno. Zasedanje, na katerem sta prvič v celoti sodelovali tudi Švedska in Finska, pa so sklenili z razpravo o mednarodnih misijah.

Vsakršna ruska uporaba jedrskega orožja v Ukrajini bo imela resne posledice, toda Nato ne bo izdal natančno, kako bi se odzval, je ob koncu Natovega zasedanja dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. "Ne bomo povedali natančno, kako bomo odgovorili, toda seveda bi to fundamentalno spremenilo naravo konflikta. To bo pomenilo, da je bila prekoračena zelo pomembna črta. Tudi vsakršna uporaba majhnega jedrskega orožja bi bila zelo resna stvar, spremenila bi naravo vojne v Ukrajini." Ob tem je še dejal, da bo Nato zelo pozoren na dogajanje v prihodnjih tednih, ko bo Rusija izvedla vojaške vaje.

Na dnevnem redu so bile tudi eksplozije v Baltskem morju, ki so povzročile uhajanje plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2. Obrambni ministri so se po sabotažah na plinovodih Severni tok dogovorili, da bodo okrepili zaščito kritične infrastrukture, je po zasedanju v Bruslju povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Dogovorili so se tudi o povečanju zalog streliva in opreme, ki se zaradi pomoči Ukrajini zmanjšujejo. Obenem to pomoč krepijo.

Ministri so danes med drugim govorili o tem, kaj lahko še naredijo za zaščito kritične infrastrukture, potem ko sta bila plinovoda Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju tarča sabotaže in je iz njiju uhajal plin. "Dogovorili smo se, da okrepimo odpornost kritične podmorske in energetske infrastrukture, tudi z vidika kibernetske varnosti," je Stoltenberg sporočil po koncu dvodnevnega zasedanja v Bruslju. Dodal je, da se bodo strokovnjaki članic s tega področja sešli še ta teden in o tem podrobneje razpravljali. Zavezništvo je sicer po incidentih že podvojilo prisotnost v Baltskem morju, je dejal Stoltenberg.

Ministri so na dvodnevnem zasedanju govorili tudi o krepitvi zalog streliva in opreme, ki se zaradi pomoči Ukrajini zmanjšujejo. Generalni sekretar Nata je povedal, da so sprejeli odločitve za povečanje zalog. Dogovorili so se, da bodo prek Natovega procesa obrambnega načrtovanja zagotovili dolgoročno povpraševanje in s tem industrijo spodbudili k okrepitvi proizvodnje.

Šarec podpisal pismo o skupni nabavi sistemov protizračne obrambe

Podpis pisma o nameri za skupno nabavo sistemov protizračne obrambe, kot sta izraelski Arrow 3 in ameriški Patriot, je potekal na sedežu severnoatlantskega zavezništva v Bruslju, pobudo pa so podpisale Nemčija, Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Finska, Nizozemska, Norveška, Litva, Latvija, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Pismo o nameri o krepitvi evropskega stebra v Natovi združeni zračni in protiraketni obrambi prek pobude Zaščita evropskega neba je podpisal tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, je na Twitterju zapisalo obrambno ministrstvo. Pobuda prinaša praktični pristop h krepitvi Natovih zračnih in raketnih zmogljivosti v Evropi, so navedli.

Z vzpostavitvijo novega sistema zračne obrambe si države želijo zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo. Pomanjkljivosti so med drugim opazili pri obrambi pred balističnimi izstrelki, ki na svoji poti dosežejo velike višine, pa tudi pri obrambi pred brezpilotnimi letali in manevrirnimi izstrelki.

Ozadje nemške pobude je predvsem ruska invazija v Ukrajini, ki je po mnenju Nata bistveno spremenila varnostne razmere v Evropi. Protiraketna obramba v Evropi je bila namreč doslej namenjena predvsem morebitnim grožnjam iz Irana, prav zato pa obrambni ministri poudarjajo potrebo po dodatnih prizadevanjih na področju zračne obrambe.

V okviru projekta naj bi države skupaj kupovale nove oborožitvene sisteme, s katerimi bodo kar se da ceneje vzpostavile zračno obrambo teritorija. "Tako izpolnjujemo skupno odgovornost in se zavzemamo za varnost na naši celini," je ob začetku projekta dejala nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht.

Šarec je ob robu srečanja z nemško kolegico Lambrecht podpisal deklaracijo o okrepitvi sodelovanja, ki med drugim predvideva sodelovanje pri vojaškem opremljanju in razvoju zmogljivosti.

Kot so sporočili z obrambnega ministrstva, podpis deklaracije pomeni nadaljevanje obrambnega dvostranskega sodelovanja in sodelovanja v različnih pobudah, sodelovanje na vajah in usposabljanjih, razvoj zmogljivosti in sodelovanje pri opremljanju.

"Imamo odlično priložnost ne le za izvajanje politike v praksi, ampak tudi za uresničitev skupne vizije na področju vaj, usposabljanj, skupnega sodelovanja v operacijah in misijah, razvoja zmogljivosti ter skupnega sodelovanja na področju opremljanja," je dejal Šarec.

Scholz: Stroškovno učinkovita zaščita

Gre za pobudo nemškega kanclerja Olafa Scholza o skupnem evropskem protiraketnem ščitu za obrambo pred medcelinskimi raketami, ki jo je prvič predstavil konec avgusta.

Scholz je predlagal integracijo različnih evropskih obrambnih sistemov v enoten evropski protiraketni ščit, ki bi pomenil učinkovitejšo in stroškovno ugodnejšo obrambo.

Nemčija trenutno uporablja rakete zračne obrambe Stinger za naloge bližnjega dosega in protiletalske naloge ter protiraketni sistem Patriot za srednji doseg. V prihodnosti pa namerava izpopolniti tudi obrambo pred balističnimi izstrelki, ki na svoji poti dosežejo veliko višino.

Zamisli o skupnem obrambnem ščitu so najbolj naklonjene vzhodnoevropske države zaradi strahu pred stopnjevanjem ruske vojne v Ukrajini in groženj ruskega predsednika Vladimirja Putina o možnosti uporabe jedrskega orožja.

Portal Euroactiv navaja poročanje več medijev, da naj bi ščit sestavljal protiraketni sistem Arrow 3, ki ga je prvi zasnoval in izdelal Izrael, pozneje pa so pri razvoju sodelovale tudi ZDA. Arrow 3 so protibalistične rakete dolgega dosega, ki lahko na varni razdalji uničijo balistične rakete.

Poleg tega potekajo razprave o nakupu dodatnih sistemov Patriot in Iris-T

Kot poroča portal Euroactiv, naj bi Poljska in Francija zavrnili pobudo Nemčije. Poljska želi namreč vzpostaviti lasten sistem protizračne obrambe, medtem ko se bo Francija zanašala na svoje jedrsko orožje za odvračanje kot pa na konvencionalne protibalistične sisteme.