Uvoz ruskega plina, ki je doslej zalegel za 40 odstotkov vseh potreb Italije, se je več kot prepolovil. Tako ugotavlja Inštitut za mednarodne študije ISPI iz Milana. Če je uvoz iz Rusije prej v povprečju znašal 31,7 milijard kubičnih metrov letno, se po hudem junijskem padcu – preračunano na letno raven – ustavlja pri vrednosti 15,2.

Toda prizadevanja vlade se poznajo pri rasti uvoza iz drugih držav. Iz Alžirije priteka zdaj 23,4 milijard kubičnih metrov letno, kar je za polovico več kot prej. Na tretjem mestu je uvoz utekočinjenega plina iz različnih držav; na četrtem pa dobava iz Azerbajdžana.

Med preostalimi viri ima največji potencial Libija, od koder pa v Italijo – zaradi nestabilnosti te države – po plinovodu z zmogljivostjo 11 milijarde kubičnih metrov letno priteka komaj četrtina te količine.

Alžiriji ne uspe povečati dobav

Tudi po plinovodu iz Alžirije bi lahko priteklo za sedem milijard kubičnih metrov več plina, toda Alžir za zdaj ne uspe povečati dobav. Zato pa z več kot maksimalno kapaciteto deluje čezjadranski plinovod iz Azerbajdžana.

Seštevek vseh virov italijanskega uvoza plina pokaže, da junijske dobave – preračunane na letno raven – zaležejo za okoli 66 milijard kubičnih metrov, kar je za 11 odstotkov premalo.

Analitiki vidijo najhitrejšo rešitev pri uvozu utekočinjenega plina, toda trije uplinjevalniki v Rovigu, La Spezii in Livornu že zdaj delujejo s polno močjo: skupaj 15 milijard kubičnih metrov letno.

Kapaciteta uplinjanja se bo v Italiji povečala z nakupom premičnega, ladijskega uplinjevalnika, ki naj bi priplul avgusta.