Rusija sicer ni bila njegova prva izbira, a mu je nekako zmanjkalo možnosti na begu pred ZDA. Po skoraj šestih tednih bivanja na letališču in več neuspešnih poskusov, da bi mu katera od zahodnih držav zagotovila zatočišče, mu ga je na koncu 1. avgusta 2013 odobrila Rusija. Tehnično mu je odobrila "dovoljenje za bivanje", sprva za eno leto, kar je nato večkrat podaljšala. Rusija bo Snowdnu zatočišče zagotavljala še najmanj dve leti.

Snowden je vir največje javno dostopne zbirke tajnih podatkov v zgodovini - navaja spletno mesto edwardsnowden.com pod nadzorom fundacije Courage (Pogum), namenjene Snowdnovi podpori. Nekdanji sodelavec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) je pred leti s strežnika agencije pobral 1,5 milijona zaupnih dokumentov in z njimi s Havajev pobegnil v Hongkong.

Junija 2013 je informacije o sistematičnem nadzoru ameriških in britanskih obveščevalcev izročil novinarjema Glennu Greenwaldu in Lauri Poitras. Svetu je želel razkriti resnico, saj je menil, da je tako obsežno nadziranje navadnih državljanov nesprejemljivo in da mora javnost o tem vedeti, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Nadzor nad pogovori civilistov ...
The Guardian, Washington Post in kasneje L'Espresso, Der Spiegel in Süddeutsche Zeitung so potem svetu razkrili, kako ameriški obveščevalci v imenu vojne proti terorizmu izvajajo skoraj popoln nadzor internetnega in telefonskega prometa. Šlo je sicer predvsem za beleženje podatkov o klicih, kot so telefonske številke in trajanje klica, ne pa tudi vsebine.

Snowdnovi dokumenti so razkrili, da so veliki telefonski operaterji, kot so Verizon, AT&T in Sprint Nextel, izročili posnetke telefonskih pogovorov svojih strank NSA-ju in FBI-ju, ki je imel tudi neposreden dostop do strežnikov Microsofta, Yahooja, Googla, Facebooka, Skypa, YouTuba, Paltalka, AOL-a in Appla.

... in politikov
Naslednji sveženj dokumentov je razkril, da so NSA in britanska obveščevalna služba Government Communications Headquarters (GCHQ) na srečanju najmočnejših 20 gospodarstev na svetu (G20) v Londonu leta 2009 prestrezali telefonske pogovore več kot 35 svetovnih voditeljev. Še posebej na udaru je bil takratni ruski predsednik Dimitrij Medvedjev in še zdajšnja nemška kanclerka Angela Merkel.

NSA je prav tako zbirala podatke iz pisarn misije Evropske unije v New Yorku in Washingtonu, pridobila je dostop do internih videokonferenc Združenih narodov. Eden glavnih ciljev njenih vohunskih dejavnosti je bil sedež Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) na Dunaju, so še po poročanju Tassa razkrili dokumenti.

Obtožnica za dolgoletni zapor
Zaradi vseh razkritij je Snowdna v ZDA doletela obtožnica zaradi vohunjenja, kraje državne lastnine, nepooblaščenega sporočanja nacionalnih obrambnih informacij in namerne predaje tajnih podatkov nepooblaščeni osebi. Za vsako od obtožb mu po poročanju Tassa grozi po deset let zapora. Snowden se je skušal po objavi razkritij v medijih izogniti ameriškemu pregonu, a že ko je z letalom odpotoval iz Hongkonga v Moskvo, je obtičal v tranzitni coni letališča Šeremetjevo, ker so mu ZDA preklicale potni list.

Snowden: "Živim v običajnem stanovanju"
Čeprav ima Snowden danes v Rusiji le "dovoljenje za bivanje", pa je njegov točni naslov bivanja še vedno strogo varovana skrivnost. Sam se sicer pojavlja v medijih, a relativno redko. Pogosteje objavlja komentarje na spletnih družbenih omrežjih in opozarja na varnost na spletu. A vedno skrbi za to, da se ne ve, od kod se oglaša.

Pa vendar sam zatrjuje, da kljub morda drugačnim predstavam v bistvu živi popolnoma normalno življenje. "Ljudje mislijo, da živim v kakem vojaškem oporišču ali pa v palači z oboroženimi stražarji pred vrati. Ne, živim v običajnem stanovanju s prijateljico Lindsay in kot drugi plačujem najemnino," je zatrdil 35-letnik po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Podporniki o interesu javnosti
Snowdnova razkritja so močno razburkala, pa tudi razdelila javnost. Zagovorniki človekovih pravic in njegovi privrženci so ga predlagali tudi za Nobelovo nagrado. Da je kot žvižgač z objavo informacij o programih nadzora ameriške vlade opravil koristno službo za javnost, je ocenil celo nekdanji pravosodni minister ZDA Eric Holder, saj da je tako sprožil nacionalno razpravo o tej temi. Kljub temu ga je pozval, da se preda ameriškemu pravosodju.

Ameriški režiser Oliver Stone je o Snowdnu posnel tudi film (Snowden), dokumentarec o njegovem dejanju Citizenfour pa je bil leta 2014 nagrajen tudi z oskarjem.

Nasprotniki o izdaji nacionalne varnosti
Po drugi strani ga imajo njegovi nasprotniki za veleizdajalca države, saj naj bi ogrozil nacionalno varnost, vendar ni nobenega dokaza o kakšni resni škodi oziroma žrtvah zaradi Snowdnovih objav. Te obenem tudi niso spremenile ničesar. NSA še naprej vohuni za svetom in Američani, čeprav po novem ne spremlja več skoraj vsakega telefonskega klica znotraj ZDA brez odobritve posebnega tajnega sodišča.

NSA še naprej sledi telefonskim klicem
Kot je bilo razkrito maja letos, je NSA lani zbrala podatke o 500 milijonih telefonskih klicev samo znotraj ZDA, kar je trikrat več kot leta 2016. Podatke je agencija zbrala s pomočjo svojega superračunalnika, ki prisluškuje vsemu svetu in se ga je prijel vzdevek črna vdova. Zakaj tako velik skok v zbranih podatkih, v uradu Nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti niso pojasnili.

Ameriški kongres je po Snowdnovih razkritjih že leta 2015 potrdil zakon, ki naj bi omejil množično zajemanje telefonskih klicev v ZDA. Pred tem zakonom je NSA v ZDA vsako leto zbrala podatke o več milijardah telefonskih klicev.

Objavljenih 2.176 dokumentov in še ni konec
Do zdaj je bilo na spletni strani Intercept objavljenih že 2.176 dokumentov iz Snowdnove zbirke. Največ - 720 - leta 2016. Letos je bilo do zdaj objavljenih 351 dokumentov.

Poleg skoraj dva tisoč tajnih dokumentov ameriških (NSA) obveščevalcev in 136 dokumentov britanskih (GCHQ) obveščevalcev je v zbirki tudi 13 dokumentov kanadskih (CSE), pet novozelandskih (GSCB) in dva dokumenta avstralskih (ASD) obveščevalnih služb. Prejšnji mesec so objavili sploh prve dokumente japonskih obveščevalcev (DFS).

Izvzemši države Petih oči (zavezništvo obveščevalcev ZDA, Avstralije, Združenega kraljestva, Nove Zelandije in Kanade) so v dokumentih največkrat omenjene države Irak, Afganistan, Kitajska, Nemčija in Pakistan.