Smrt 17-letnega Nahela, ki ga je prejšnji teden med prometnoim nadzorom v enem od pariških predmestij policist iz neposredne bližine ustrelil in ubil, je pretresla Francijo.

Predsednik Emmanuel Macron je smrt najstnika maroško-alžirskega rodu označil kot "nerazložljivo in neodpustljivo", a že v nekaj dneh so v javnosti smrt zasenčili protesti in neredi, ki so se v odziv na policijsko nasilje bliskovito razširili po državi.

Zaostrovanje razmer je spominjalo na leto 2005, ko je smrt dveh najstnikov afriškega rodu, ki sta umrla med begom pred policijo, sprožila več tednov trajajoče izgrede po praktično vsej državi, med katerimi je policija pridržala skoraj 5000 ljudi.

V le enem tednu dni od uboja Nahela so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP policisti pridržali nekaj manj kot 3500 ljudi, kljub bistveno krajšemu trajanju pa je bilo zažganih celo več objektov. Razmere so se odtlej sicer bistveno umirile.

Radikalizacija policije

Sorodna novica Kljub prepovedi v Parizu shod proti policijskemu nasilju

Podvršič, predavateljica na univerzi v Gradcu, ki je več let živela in delala v Franciji, je za Slovensko tiskovno agencijo dejala, da je navedena statistika kazalnik, kako se je v vmesnih letih policija radikalizirala in kako se je zaostril njen odnos do mladostnikov iz deprivilegiranih okolij, ki so tvorili glavnino udeležencev neredov.

Tokrat, v nasprotju z letom 2005, za smrt ni kriv nesrečen splet okoliščin, ampak je policist obtožen uboja. Kot je razvidno z videoposnetka dogodka, je namreč policist streljal, ne da bi bil pri tem neposredno ogrožen. Podvršič poudarja, da ne gre za osamljen incident.

Policisti nadpovprečno naklonjeni skrajni desnici

Za sociologinjo in ekonomistko, ki je med študijem in bivanjem v Franciji tudi sama izkusila ozračje na tamkajšnjih protestih, je bilo pomenljivo tudi, da je Macron v prvem obisku po tragediji šel pozdravit policiste. Policija je, kot pojasnjuje Podvršič, v Franciji zelo vplivna, na volitvah pa so njeni pripadniki nadpovprečno naklonjeni skrajni desnici, tak je tudi diskurz policijskih sindikatov.

Podvršič opozarja, da je v takšnem varnostnem diskurzu glavni problem domnevna ogroženost države, ne pa to, da so tisti, ki protestirajo, podvrženi sistemski diskriminaciji, njihov stik z državo pa je omejen na funkcije nadzorovanja, kaznovanja in preganjanja. Celo šole, ki naj bi blažile družbene neenakosti, v njihovem primeru dosegajo nasprotni učinek, je povedala.

Država rešuje težave z nasiljem in nadzorom, pravi Podvršič in svari, da je "samo vprašanje časa, kdaj bodo naslednji izgredi, nemiri in protesti". Ob poročanju o protestih se po njenem prepričanju vse preveč pozablja, kaj je sploh privedlo do njih.

V nasprotju s protesti rumenih jopičev ali nasprotnikov Macronove sporne pokojninske reforme so tokratne demonstracije zamejene na četrti, od koder so protestniki. To po besedah Ane Podvršič kaže na prepad med državo oziroma predstavniki oblasti ter mladostniki, katerih skupnosti označuje kot vzporedni svet.

Kriva sistemska diskriminacija, ne neuspešna integracija

Udeleženci neredov so v večini rojeni po letu 2005, med pridržanimi pa so skoraj izključno državljani Francije. Četudi so številni iz priseljenskih družin, po mnenju Ane Podvršič vzrokov za upor ne gre iskati v njihovi domnevno neuspešni integraciji v francosko družbo.

Podvršič namesto tega krivca za nastale razmere išče v sistemski diskriminaciji državnih aparatov, zlasti policije, in neoliberalnih politikah, kjer se režejo sredstva za javne storitve in krepijo nadzorovalno-kaznovalni mehanizmi. "Gre za skup marginaliziranih družbenih skupin, ki jim je skupno to, da jih je država zapustila," dodaja.

V političnem smislu ulični neredi Macronu ne škodijo, celo nasprotno. Njihovo zatiranje je tisto, kar je po volji njegove volilne baze, trdi Podvršič. Macronova stranka Preporod bo tako po njenem mnenju storila še korak bližje politični desnici, kjer za parlamentarno večino išče nujno potrebna zavezništva z Republikanci kot tudi s skrajno desno Marine Le Pen.