Navalni ostaja v priporu, dokler sodba ne bo začela veljati, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Njegov odvetnik je napovedal pritožbo.

Spremembo pogojne v zaporno kazen je zahtevala zvezna služba za prestajanje kazni, njen predstavnik je na današnji obravnavi dejal, da je Navalni pogojno kazen zaradi poneverb kršil več kot 50-krat.

Sodišče bo pri tem upoštevalo čas, ki ga je Navalni že prestal v hišnem priporu, tako da bo podatkih njegovih sodelavcev v zaporu moral ostati približno dve leti in pol, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Navalni je na sodišču dejal, da je glavni namen sodnega postopka proti njemu ustrahovanje nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je znova obtožil, da ga je hotel zastrupiti prek varnostne agencije FSB.

Moskva navedbe zanika, čeprav so nemški, francoski in švedski laboratoriji potrdili, da je bil Navalni zastrupljen z živčnim plinom novičok.

Navalnega so aretirali ob vrnitvi v Rusijo 17. januarja. V Nemčiji se je zdravil po zastrupitvi v Sibiriji. Pogojno kazen naj bi kršil tudi s tem, ker se pristojnim ni javil po septembru, ko ni bil več hospitaliziran v Nemčiji.

Več držav pozvalo k izpustitvi, Borrell spomnil na sodbo ESČP

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so takoj po razsodbi pozvala Rusijo, naj nemudoma izpusti Navalnega. ZDA so izrazile "globoko zaskrbljenost".

Najvišji diplomat Evropske unije Josep Borrell je prav tako pozval Rusijo k izpustitvi. "Obsodba Navalnega je v nasprotju z mednarodnimi zavezami Rusije glede pravne države in temeljnih svoboščin. Je tudi v nasprotju s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je primer označila za arbitraren in nerazumen," je tvitnil. Litva in Latvija sta ob tem Evropsko unijo pozvali k sankcijam.

Tudi Slovenija je zgrožena nad sodbo proti Navalnemu, je na Twitterju sporočilo zunanje ministrstvo. "Pozivamo k njegovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi," so še dodali.

Rusija je zavrnila pozive in države pozvala, naj se ne vmešavajo v njeno notranjo politiko.

Njegovi podporniki so ob razglasitvi sodbe pozvali k novim protestom.

Protesti in aretacije pred sodiščem

Območje okoli sodišča v Moskvi je močno zastraženo. Veliko je pripadnikov policijske protiteroristične enote. Postavljene so barikade, da bi protestnikom preprečili dostop do zgradbe. Prišlo je tudi do prerivanja med policisti in protestniki. Prijetih je bilo najmanj 112 ljudi, navaja neodvisna organizacija OVD-Info, ki spremlja proteste. Na nedeljskih protestih po vsej Rusiji za izpustitev Navalnega je bilo sicer po podatkih te organizacije prijetih več kot 5300 ljudi.

Moskovske oblasti Navalnega obtožujejo kršenja določil pogojnega izpusta iz leta 2014 in sodišče pozivajo, naj mu pogojno kazen, na katero so ga obsodili v primeru utaje, spremenijo v zaporno. A Navalni je opozoril, da se konec decembra ni mogel javiti v zaporu, ker je po zastrupitvi okreval v Nemčiji.

Sojenje Navalnemu velja za politično motivirano in kritiki menijo, da gre za poskus utišanja nasprotnika ruskega predsednika Vladimirja Putina. To naj bi bil tudi poskus njegove zastrupitve, Navalni sam pa meni, da je sojenje "kazen, ker ni umrl".

V Kremlju obtožbe in vpletenost v zastrupitev Navalnega zanikajo. Kljub potrditvi zastrupitve Navalnega z živčnim plinom v več neodvisnih evropskih laboratorijih v Moskvi trdijo, da za te trditve ni dovolj dokazov.

Kremelj s prstom kaže na Zahod

Prav tako zanikajo, da bi bilo sojenje Navalnemu politično motivirano. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je nasprotno s prstom pokazal na zahodne diplomate, da skušajo s prisotnostjo na sojenju vplivati na odločitev sodišča in da se s tem vpletajo v ruske notranje zadeve.

Po drugi strani pa je Peskov izrazil pričakovanje, da "ta nesmisel" glede Navalnega ne bo ogrozil odnosov med Rusijo in EU-jem. "Upamo, da ne bo prišlo do takega nesmisla, da bi povezali prihodnost odnosov med Rusijo in EU-jem z nekim prebivalcem centra za pridržanje," je dejal.

V petek naj bi sicer v Moskvo na pogovore z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom prispel visoki predstavnik EU-ja za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell. Primer Navalnega je v številnih evropskih državah sprožil zgražanje in zahteve po njegovi izpustitvi. Razmišljajo tudi o zaostritvi sankcij proti Rusiji.