Njegova aretacija je bila plod skupne operacije italijanskih in britanskih oblasti.

Kot poroča Guardian, so mediji leta 2016 aretacijo predstavljali kot briljanten udarec italijanskih in britanskih oblasti, ki so Medhanieja Tesfamariama Berheja zamenjale z Medhaniejem Yehdegom Meredom, enim najbolj iskanih tihotapcev ljudi z vzdevkom General.

Kazensko sodišče v Palermu pa je zavrnilo navedbe tožilstva in ukazalo takojšnjo izpustitev Berheja, ki ga je v Kartumu maja 2016 z britansko pomočjo aretirala sudanska policija.

"To je bil primer napačne identitete," je dejal sodnik Alfredo Montalto. "Moški v zaporu je bil po krivem aretiran."

Je bil pa Berhe vseeno obsojen pomoči pri nezakoniti migraciji, saj je svojemu bratrancu pomagal, da je prišel v Libijo. Ker pa je bil v zaporu že tri leta, je sodnik odredil takojšnjo izpustitev.

"Nimam besed, da pojasnim, kaj čutim," je dejala Berhejeva sestra Hiwett Tesfamariam, ki je v Palermo pripotovala iz Norveške. "To je bila nočna mora, prava nočna mora."

Berhejev odvetnik Michele Calantropo je dejal, da je sodnik končno potrdil, kar so sami ves čas trdili, in sicer da je v zaporu kmet, tihotapec pa na prostosti.

Odgovorni vztrajajo, da so imeli prav

Britanska Nacionalna agencija za kriminal (NCA), ki je pomagala pri aretaciji, kljub sodbi vztraja, da so prijeli pravega človeka. Tudi Francesco Lo Voi, glavni tožilec v Palermu, se ni želel opravičiti za napako, piše Guardian.

Italijansko tožilstvo je vodilo lov na Mereda (Generala) in njegove pajdaše po brodolomu oktobra 2013, ko je blizu Lampeduse umrlo 368 ljudi.

Oblasti so prijetega Berheja, ki naj bi bil Mered, označevale za "Al Caponeja puščave". Primerjava z ameriškim gangsterjem ni bila naključna. Italijanske oblasti so namreč preostale članice Unije prepričevale, da bi se lahko zoper tihotapce ljudi uporabilo enake taktike kot v boju proti sicilijanski mafiji v devetdesetih letih.

A že v nekaj urah po Berhejevi aretaciji je, kot poroča Guardian, več sto Meredejevih žrtev zatrdilo, da so prijeli napačnega človeka. Berhejeva družina je trdila, da je Berhe begunec iz Eritreje, ki je delal kot kmet in občasno kot tesar.

Švedska televizija SVT je v sodelovanju z Guardianom naredila dokumentarni film, ki je razkril, da je Mered živel v Kampali v Ugandi, medtem ko je bil Berhe v zaporu v Italiji, kjer mu je grozila 15-letna zaporna kazen.

Analiza glasov Berheja in Mereda, ki so ga posneli med prisluškovanjem leta 2014, je tudi dokončno dokazala, da moški v zaporu ni iskani tihotapec ljudi. Kljub temu je tožilstvo vztrajalo, da je Berhe pravi tihotapec, in začelo napadati aktiviste in novinarje, ki so jim celo prisluškovali, da bi odkrili njihove vire in morebitne napade v poročanju.

Sorodniki Berheja zahtevajo, da se mu dodeli odškodnina za neupravičeno pridržanje in da se uvede preiskava zoper glavnega tožilca v Palermu, ki je po njihovem mnenju kriv prikrivanja svoje napake in podtikanja zločina nedolžnemu človeku.