Številni prebivalci Rusije so se z ogorčenjem odzvali na dejanje predsednika Vladimirja Putina, ki je v četrtek sprožil obsežen vojaški napad na sosednjo državo.

Ljudje so podpisovali odprta pisma in spletne peticije z zahtevo po koncu napadov, v katerih je, kot je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, umrlo najmanj 137 Ukrajincev, številni so ranjeni. Eno od peticij, ki jo je sprožil aktivist za človekove pravice Lev Ponomavjov, je do konca dneva podpisalo več kot 330.000 ljudi, poroča Al Džazira.

Medtem se je več kot 250 novinarjev podpisalo pod odprto pismo, ki obsoja napad. Drugega je podpisalo okoli 250 znanstvenikov, tretjega pa 194 mestnih svetnikov v Moskvi in drugih mestih.

Proti napadu se je javno opredelilo tudi več ruskih slavnih in javnih osebnosti. Jelena Kovalska, direktorica moskovskega gledališča, ki ga financira država, je sporočila, da daje odpoved, češ da je "nemogoče delati za morilca in od njega prejemati plačo".

Oblasti svarijo protestnike pred posledicami

Ruske oblasti so v četrtek ljudi opozorile, naj se ne zbirajo na protivojnih protestih. Preiskovalni odbor, vladni organ, ki preiskuje večja kazniva dejanja, je prebivalce posvaril pred pravnimi posledicami ob udeležbi na nedovoljenih protestih.

Državni medijski regulator Roskomnadzor je zahteval, da ruski mediji objavljajo "informacije in podatke, ki jih pridobijo zgolj od uradnih ruskih virov". Poročalo se je, da so zaposlenim v nekaterih podjetjih, ki jih financira država, naročili, naj se javno ne oglašajo glede dogajanja v Ukrajini.

Kljub pritiskom in grožnjam oblasti se je v središču Moskve zbralo več kot 1000 ljudi, po nekaterih podatkih okoli 2000, v Sankt Peterburgu pa okoli 1000, po poročanju lokalnih medijev do 2000. V Moskvi so protestniki vzklikali in nosili transparente z napisi "Stop vojni", "Ne vojni", "Nihče ne potrebuje te vojne" in "Ukrajina ni naš sovražnik".

Al Džazira poroča, da je bilo samo v Moskvi aretiranih okoli 1000 ljudi, ruski portal rt.com pa navaja policijo, ki je sporočila, da je začasno pridržala 600 ljudi. Ena protestnica je, sodeč po posnetku, v policiste vrgla zažigalno steklenico, sicer pa so bili protesti mirni.

Policija v Moskvi se je pri pregonu protestnikov sklicevala tudi na pravila, povezana s covidom-19, poroča rt.com.

Zelenski poziva Ruse k protestom

Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval Ruse, naj protestirajo proti napadu na Ukrajino, medtem ko so enote ruske vojske dosegle Kijev.

"Državljanom Ruske federacije, ki protestirajo, sporočamo, da vas vidimo. To pomeni, da ste nas slišali. To pomeni, da nam verjamete. Borite se za nas. Borite se proti vojni," je Zelenski v videonagovoru v ruščini nagovoril protivojne protestnike.

V Ljubljani in Mariboru solidarnostna protesta z Ukrajino

Tudi v Sloveniji sta se v Ljubljani in Mariboru zvrstila protesta proti vojni v Ukrajini. V Ljubljani so se zbrali najprej pred s policijo močno zastraženim ruskim veleposlaništvom, nato pa so se premaknili pred Moderno galerijo Ljubljana in naprej na Prešernov trg.

Po poročanju Marte Razboršek za TV Slovenija je več kot 200 protestnikov zahtevalo konec vojne in pritisk na Rusijo. Po poročanju Radia Slovenija je bilo protestnikov sicer skoraj 1000, med njimi večinoma Ukrajinci, ki živijo v Sloveniji.

S transparenti, protestnimi govori in pesmijo so pozivali na pomoč Evropo, h končanju vojne, za mir in izgon ruske vojske iz Ukrajine.

Jezni so bili, ker jih policija kljub prijavljenemu protestu ni spustila pred rusko veleposlaništvo, ki je sicer v neposredni bližini ameriškega. Ukrajinske zahteve je na shodu predstavila namestnica ukrajinskega veleposlanika. Te so: izključitev Rusije iz Swifta, izključitev Rusije iz plačilnega sistema Visa in Mastercard, zamrznitev ruskih vladnih računov ter konec poslovanja z Rusijo, tudi plinskega in naftnega. Zahteve so predstavili tudi slovenskemu zunanjemu ministrstvu.

"Našemu mirnemu protestu je bil prepovedan dostop do ruske ambasade, na ograji, ki so jo postavili policisti, zdaj piše sramota in to je resna sramota," je za TV Slovenija povedal protestnik Evgenij Gorešnik.

"Je mir mogoče zagotoviti s pobijanjem otrok? Je to mirovniška operacija, ki pobija otroke? Ne. Je Ukrajina prosila za to? Ne," je dejala namestnica vodje ukrajinskega veleposlaništva Natalija Markevič.

Prvič so se oglasili tudi z ruskega veleposlaništva. Zapisali so, da je vojna omejena in da jih je "vanjo prepričala ukrajinska želja po vstopu v zvezo Nato, oba naroda pa naj bi, kot mnoge druge, sprle ZDA".

"Čas, da spregovorimo in zahtevamo mir"

Tudi v Mariboru so po poročanju Radia Slovenija na shodu pozivali h končanju vonje v Ukrajini. Nekaj deset udeležencev je zelo umirjeno izrazilo zaskrbljenost nad dogajanjem in poudarilo nedopustnost takšnih dogodkov v 21. stoletju. "Gre za izjemno grd, oborožen poseg v suverenost države in naroda, ki bi se v tem civilizacijskem času moral rešiti na čisto drug način," je dejal eden od protestnikov, protestnica pa je opozorila, da se takšne stvari dogajajo, ker je država ujeta med dvema velesilama.

Ob tem so se zbrani strinjali, da zdaj ni čas, da bi dogajanje mirno spremljali in se jezili na družbenih omrežjih, ampak je čas, da spregovorimo in zahtevamo mir.

Protesti po Evropi

Že v četrtek so se protestniki v znak solidarnosti z Ukrajino zbrali tudi v mestih po svetu.

V Berlinu se je več sto ljudi zbralo pri Brandenburških vratih, ki so bila že drugi večer osvetljena v modri in rumeni barvi ukrajinske zastave. V Parizu se je pred ruskim veleposlaništvom zbralo več sto ljudi.

Na tisoče ljudi se je zbralo na praškem Vaclavskem trgu, nato pa so se odpravili proti ruskemu veleposlaništvu, pri čemer so demonstranti nosili velik plakat s Hitlerjem in Putinom. Protesti so potekali tudi v Madridu, Londonu, Stockholmu, New Yorku, Gruziji in drugje po Evropi in svetu, tudi v Avstraliji, Izraelu, Mehiki, Argentini in drugje.