Hrvati se za zdaj niso priključili gradnji skupnega skladišča s Slovenijo, ampak nameravajo svojega graditi na Trgovski gori, le 800 metrov od mejne reke Une, v bližini obmejnega mesta Bosanski Novi, ki sodi v Republiko Srbsko. Če bodo Hrvati vztrajali pri projektu, ki bi po mnenju bosanske strani lahko ogrozil pitno vodo za skoraj 250.000 ljudi, se napovedujejo internacionalizacija vprašanja in množični protesti.

Na Trgovski gori kup vodotokov
Bosanski minister za zunanje zadeve in okoljska ministrica Republike Srbske sta hrvaško vlado znova pozvala, naj odstopi od načrtov za gradnjo skladišča na Trgovski gori. Te lokacije tudi ni bilo na seznamih v prejšnjih dokumentih, tam je kup vodotokov, od katerih je odvisno četrt milijona prebivalce, tla so porozna.

"Želimo predstaviti utemeljitve in dejstva, ki podpirajo naša izhodišča. Želimo natančno in izčrpno razložiti, zakaj to odlagališče ne bi smelo biti na Trgovski gori," opozarja minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Igor Crnadak.

Ministra: Najracionalnejša odločitev za hrvaške odpadke Vrbina
Ministra sta prepričana, da bi bilo sodelovanje Hrvaške pri slovenski izgradnji skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke Vrbina, v bližini Krškega najbolj racionalna odločitev. Tudi stroški ne bi smeli biti višji, kot če bi svoj del odpadkov, dobrih 1.000 kubičnih metrov, za katere morajo poskrbeti do leta 2023, prevažali v nekdanjo vojašnico Čerkezovac na Trgovski gori. V okolici bodo konec meseca spet protesti.

"Prepričani smo, da bodo oblasti Republike Hrvaške odlagališče prestavile tja, kjer je bilo sprva načrtovano," pa upa Srebrenka Golić, ministrica za okolje in prostor Republike Srbske.

Slovenija si želi sodelovanja Hrvaške
Hrvaška pa naj bi si svoj objekt želela, ker naj se jim ne bi zdela primerna slovenska lokacija, v bližini Save, saj se s tamkajšnjo podtalnico napaja Zagreb. In ker naj bi želeli v novo skladišče odlagati tudi druge radioaktivne odpadke. Slovenija sicer želi, da bi v projektu Vrbina sodelovala tudi Hrvaška, saj bi to znižalo ceno naložbe. Brez hrvaške udeležbe bi Slovenija plačala okoli 160 milijonov evrov, ob hrvaškem sodelovanju pa slabih 100 milijonov evrov.