Tako v Atenah kot v Nikoziji računajo, da jim bo pri obrambi njihovih interesov pomagala Evropska unija.

Povod za zaplet je turška ladja Oruc Reis, ki je dobila dovoljenje za merjenje potresne dejavnosti oziroma za morebitno črpanje zemeljskega plina v bližini grškega otoka Kastellorizo, nekaj kilometrov oddaljenega od turške obale.

V Atenah pravijo, da je Turčija s tem posegla v grški epikontinentalni pas. V Ankari pa te trditve zavračajo. Po njihovem je grška obala oddaljena 580 kilometrov in po načelu pravičnosti otok ne bi smel imeti enakih pravic kot celina. Torej naj bi ladja svoje dejavnosti izvajala v turških vodah.

S podobnimi argumenti v Ankari opravičujejo tudi raziskovanje v ciprskih obalnih vodah. Turčija naj bi tam delovala kot uradna zaščitnica pravic nepriznane turške republike Severni Ciper. V Atenah so te dni sprejeli nemškega zunanjega ministra Heika Maasa, ki se je glede spoštovanja mednarodnega prava postavil v bran Grčije, Turčijo pa je omenil kot pomembno članico Nata, s katero je treba ohraniti dialog.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je gostil ciprskega predsednika Nicosa Anastasiadesa in izrazil solidarnost z njegovo državo: "Bila bi velika napaka, če bi varnost v Sredozemlju prepustili drugim, Turčiji ali Rusiji. To ni dobro za Evropo in tega Francija ne bo dopustila," je dejal predsednik Macron.

Pred kratkim pa je uradni Pariz poveljstvu Nata prijavil incident, v katerem je turška ladja francoski preprečila pregled tanzanijske ladje, ki naj bi v Libijo prevažala orožje.