"Voditelja sta ponovila svojo trdno zavezanost Ukrajini, predsednik vlade pa je poudaril, da Združeno kraljestvo neomajno podpira Ukrajino," je po pogovoru z Bidnom sporočil Starmerjev urad. Voditelja sta razpravljala tudi o "skupni zavezanosti posebnim odnosom med Združenim kraljestvom in ZDA ter o njunih usklajenih ambicijah za večjo gospodarsko rast".

Med področji sodelovanja v prihodnje je Starmer poudaril še partnerstvo v okviru obrambnega zavezništva AUKUS ter zagotavljanje, kot je dejal, svobodnega in odprtega indopacifiškega območja. V zavezništvu AUKUS poleg dvojice držav sodeluje še Avstralija, njegov namen pa je zoperstavljanje Kitajski na območju Azije in Pacifika.

Biden je predtem že čestital Starmerju za prepričljivo zmago njegovih laburistov na parlamentarnih volitvah. "Veselim se našega skupnega dela v podporo svobodi in demokraciji po svetu ter nadaljnje krepitve posebnih odnosov med državama," je na omrežju X objavil Biden, ki se bo s Starmerjem srečal že prihodnji teden na vrhu Nata v Washingtonu.

Za obljubo nadaljnje podpore Ukrajini se je Starmerju v telefonskem pogovoru v petek že zahvalil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Poleg njega je novi britanski premier v prvih urah po prevzemu položaja že govoril tudi z več drugimi svetovnimi voditelji, med drugim s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ter premierji Kanade, Italije, Irske in Poljske.

Starmer in von der Leyen sta glede na sporočilo Londona poudarila pomen edinstvenega odnosa med Združenim kraljestvom in EU-jem pri obravnavi skupnih izzivov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prosilcev za azil ne bodo pošiljali v Ruando

Starmer je medtem potrdil, da ne bodo nadaljevali načrta selitve prosilcev za azil v Ruando, ki ga je želela uresničiti predhodna konservativna vlada. "Načrt za Ruando je bil mrtev in pokopan, še preden se je začel," je dejal po današnji prvi seji nove vladne ekipe.

"Nisem pripravljen nadaljevati trikov, ki ne delujejo odvračilno," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Starmer dejal novinarjem po srečanju z ministri, ki jih je imenoval po volilni zmagi v petek.

S tem uresničuje napovedi, saj je že v kampanji pred volitvami kritiziral načrtovane ukrepe, češ da niti ne odvračajo ljudi od tega, da bi poskusili Združeno kraljestvo doseči prek Rokavskega preliva, niti niso cenovno ugodni.

Proti močno okrepljenim migracijam se namerava boriti z ukrepanjem proti tolpam, ki organizirajo tvegano plovbo do Združenega kraljestva. Pri tem naj bi ključno vlogo igrala posebna enota za obmejno varnost, ki bi vključevala tako pripadnike varnostnih sil kot uradnike in pripadnike obveščevalne službe.

Starmerjev predhodnik Rishi Sunak je pri spornem načrtu vztrajal kljub nasprotovanju skupin za človekove pravice in odločitvam sodišč.

V skladu z zdaj opuščenim načrtom bi ljudi, ki bi v Združeno kraljestvo prispeli brez ustreznih dokumentov, ne glede na državo izvora, poslali v Ruando. Tam bi lahko zaprosili za azil, vrnitev v Združeno kraljestvo pa ne bi bila mogoča. Nasprotniki so opozarjali na kršitev mednarodnih obveznosti.

Priseljevanje je v državi od odhoda iz Evropske unije leta 2020 postalo ena od osrednjih političnih tem, ki se je vrtela okrog obljube, da bo država znova prevzela nadzor nad svojimi mejami, še piše AFP.

Konservativci v iskanju novega voditelja

Poraženi konservativci medtem začenjajo iskanje novega voditelja. Izbira, ki je sicer še ni pričakovati v kratkem, naj bi nakazala tudi nadaljnjo usmeritev oslabljene stranke, ki ji je določen delež glasov odnesla skrajno desna stranka Reform UK.

T. i. torijci poraza, kakršnega so doživeli na četrtkovih volitvah, niso izkusili že več kot stoletje. V primerjavi z letom 2019 so izgubili dve tretjini poslank in poslancev ter padli s 365 na 121 sedežev. V parlamentu se ni uspelo obdržati tudi številnim nekdanjim ministrom in drugim vidnim članom stranke, med njimi nekdanji premierki Liz Truss.

Volivci so jim po mnenju opazovalcev med drugim odrekli podporo zaradi številnih neizpolnjenih obljub, gospodarskih težav, slabo delujočega javnega zdravstvenega sistema in politične nestabilnosti, potem ko so se v zadnjih dveh letih izmenjali kar trije premierji.

Svoje pa je k njihovemu slabemu izidu dodal tudi vzpon stranke Reform UK pod vodstvom vodilnega obraza evroskepticizma in protipriseljenske politike v državi Nigla Faragea. Marsikje je stranka poskrbela za razdrobitev glasov na desnem polu in v več ključnih okrožjih prevzela volivce konservativcev. Na koncu jim je ob 14 odstotkih glasov uspelo zasesti pet sedežev.

Nekdanja notranja ministrica iz vrst konservativcev Suella Braverman je že pred volitvami napovedovala, da bodo na njihov račun izgubili glasove, ker da jim med drugim ni uspelo omejiti priseljevanja in znižati davkov. Po porazu je pozvala k temeljiti analizi, ki bo po njenih besedah odločila o tem, ali bo stranka sploh še obstajala.

Ob razpravi, ali bi se morala stranka pomakniti bolj v desno, da bi pritegnila nazaj nekaj več kot štiri milijone volivcev, ki so izbrali Reform UK, se zdaj začenja iskanje novega vodje stranke. Dozdajšnji predsednik in premier Rishi Sunak je v skladu s pričakovanju napovedal odhod, ko bo urejeno vse za izbiro njegovega naslednika.

Časovnica za zdaj še ni znana, prihodnji teden pa se bo sešel vrh stranke in dorekel postopek izbire. Za zdaj ni še nihče uradno naznanil kandidature, se pa omenja več imen mogočih kandidatov. Med njimi naj ne bi bilo nekdanjega finančnega ministra Jeremyja Hunta, ki je že zavrnil to možnost.

V tekmo bi lahko vstopila prav Braverman, ki se je volivcem že opravičila, ker da jih je stranka razočarala. "Storila bom vse, kar je v moji moči, da obnovim zaupanje," je napovedala. Danes je sicer novinarjem dejala, da si morajo za izbiro novega vodje vzeti čas.

Med mogočimi kandidati se omenjajo še nekdanji ministri Kemi Badenoch, James Cleverly in Tom Tugendhat. Strankarski veteran Edward Leigh je medtem po poročanju BBC-ja dejal celo, da bi morala stranka v svoje vrste povabiti kar Faragea. Spet drugi opozarjajo, da bi v tem primeru izgubili milijone glasov.