Steinmeier je v pogovoru za Rheinische Post, ki je bil objavljen v soboto, dejal, da so med Evropo in Rusijo porušeni že praktično vsi mostovi, razen energetskih vezi. Obe strani pa bi se morali zamisliti, ali želita te mostove popolnoma porušiti. Za Nemce pa je sodelovanje z Rusijo pomembno tudi zaradi "grozljivega prelivanja krvi", je dodal nemški predsednik.

"22. junija bo 80. obletnica nemškega napada na Sovjetsko zvezo. Več kot 20 milijonov ljudi tedanje Sovjetske zveze je bilo v vojni ubitih. To sicer ne upravičuje napak v ruski politiki danes, ampak ne smemo izgubiti širše slike izpred oči," je med drugim dejal Steinmeier v odgovoru na vprašanje glede plinovoda, ki se bliža dokončanju, močno pa mu nasprotujejo tudi v ZDA.

"V nasprotju z interesi EU-ja"

Poljski premier Mateusz Morawiecki je zavrnil tovrstno povezovanje Severnega toka 2 in druge svetovne vojne. "Čeprav se strinjam z nemškim predsednikom, da povojni dolgovi še niso poravnani, pa Severni tok 2 ni odškodnina," je tvitnil Morawiecki.

"Gre za potezo, ki je v nasprotju z interesi Evrope. Gre za projekt proti EU-ju, ki bo lahko kmalu služil ruskim agresivnim politikam," je zapisal. Ta projekt povečuje energetsko odvisnost EU-ja in spodkopava gospodarstvo in varnost, je še dodal in se izrekel za ustavitev projekta.

Tudi namestnik poljskega zunanjega ministra Szymon Szynkowski je poudaril, da "če Nemci ugotavljajo, da škoda, ki jo je Nemčija povzročila med drugo svetovno vojno, še ni bila poravnana, potem zagotovo ni bila poravnana državi, ki je bila med drugo svetovno vojno najbolj poškodovana". Spomnil je na poljske zahteve po večji vojni odškodnini, ki pa jih Nemčija zavrača.

V Berlinu zatrjujejo, da je bilo to vprašanje dokončno rešeno leta 1990 s t. i. sporazumom dva plus štiri, ki je omogočil tudi nemško združitev po padcu Berlinskega zidu.

Kritični tudi v Ukrajini

Pred tem so se na Steinmeierjeve izjave kritično odzvali tudi v Ukrajini, ki bo zaradi Severnega toka 2 izgubila precejšen del dohodka za prenos ruskega plina prek njenih plinovodov v Evropo. Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je zavrnil Steinmeierjeve "vprašljive zgodovinske argumente".

Nemčija namerava s plinovodom Severni tok 2 podvojiti sedanji neposredni uvoz plina iz Rusije. Projekt, vreden okoli 10 milijard evrov, se zdaj počasi bliža že dokončanju. Nasprotujejo mu tudi v ZDA, ki poudarjajo, da se bo tako povečala energetska odvisnost Nemčije ‒ pa tudi Evrope ‒ od ruskega plina. Zagovorniki projekta pa temu odgovarjajo, da želijo ZDA s tem zgolj pospeševati prodajo svojega utekočinjenega plina, ki pa je precej dražji od ruskega.

Nemčija se je tudi zaradi tega projekta zapletla v hud spor z administracijo prejšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedoval celo uvedbo sankcij. To je močno bremenilo Nemčijo in nemški finančni minister Olaf Scholz je po navedbah neke nemške okoljevarstvene organizacije DUH celo ponudil ZDA, da bi plačali milijardo evrov za izgradnjo infrastrukture za uvoz ameriškega plina, da ZDA ne bi uvedle sankcij in pa opustile nasprotovanje Severnemu toku 2.

To že povzroča pretrese v nemški politiki, zlasti v opoziciji, ki želi preveriti, ali je minister, ki prihaja iz vrst socialdemokratov, res ponujal ZDA tovrstne ponudbe pod mizo, da bi z davkoplačevalskim denarjem subvencionirali uvoz ameriškega plina, ki prihaja iz frackinga, ki je v Evropi sporen. Na nemškem finančnem ministrstvu se za zdaj na trditve organizacije DUH še niso odzvali, navaja Deutsche Welle.