"Zmerna stranka, krščanski demokrati in liberalci bodo sestavili vlado in v parlamentu sodelovali s Švedskimi demokrati," je na novinarski konferenci povedal Kristersson, ki naj bi tudi postal naslednji predsednik vlade.

Rok za dogovor o oblikovanju vlade je sicer potekel v sredo, a je Kristersson zaprosil za dvodnevno podaljšanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Skrajna desnica ne bo v vladi, a jo bo podpirala

Največja švedska desničarska stranka, protipriseljenski Švedski demokrati, ne bodo uradni člani koalicije, vendar bodo sodelovali pri oblikovanju švedske politike in vlado podpirali v parlamentu, je dejal Kristersson.

Pomembna vloga Švedskih demokratov predstavlja prelomnico v švedski politiki, saj še pred desetletjem nobena večja stranka ni želela sodelovati z njimi, poroča Guardian.

Stranko so ustanovili neonacisti in drugi desničarski ekstremisti, aktualni voditelj Jimmie Akesson pa je stranko prevzel leta 2005 in nadzoroval njeno prenovo, ki je vključevala umik skrajnih pripadnikov in premik proti glavnim političnim tokovom.

Jedrske elektrarne, znižanje davkov, varnost

Koalicijska pogodba na 50 straneh vključuje predloge za znižanje davkov in omejitev socialnih prejemkov, poudarja pa tudi pomen javnega reda in miru, z načrti za zatiranje kriminalnih združb. Prav tako namerava vlada zgraditi več novih jedrskih elektrarn.

Tesna zmaga na volitvah

Po volitvah 11. septembra je štiričlanska desna koalicija tesno zmagala in v 349-članskem parlamentu dobila 176 poslanskih sedežev. Švedski demokrati so dobili rekordnih 20,5 odstotka glasov ter imajo 73 sedežev v parlamentu, največ v desnem bloku. Sledijo ji Zmerna stranka z 68, krščanski demokrati z 19 in liberalci s 16 sedeži. Opozicijski socialdemokrati pod vodstvom dosedanje premierke Magdalene Andersson imajo 173 sedežev.