Identitete obtoženega niso razkrili, bilo pa naj bi splošno znano, da gre za 60-letnega Hamida Nurija. Aretirali so ga pred dvema letoma, ko je prišel v švedsko prestolnico Stockholm.

Švedsko tožilstvo mu očita, da je julija in avgusta 1988 sodeloval pri množičnih usmrtitvah zapornikov, povezanih z oboroženo skupino Mudžahedin-e Kalk (MEK), znano tudi kot ljudska mudžahedinska organizacija Irana. Osumljen je tudi mučenja in nečloveškega ravnanja z zaporniki.

Obtožbe so povezane z obdobjem, ko je bil obtoženi pomočnik namestnika tožilca v zaporu Gohardašt v Karaju blizu iranske prestolnice Teheran.

MEK se je med iransko-iraško vojno v letih 1980–1988 boril na strani Iraka. Posledično se večina usmrtitev njegovih pripadnikov uvršča med vojne zločine. Vojna se je sicer končala 20. avgusta 1988, vendar so se usmrtitve nadaljevale.

Odvetnik obtoženega je za medije sporočil, da njegova stranka obtožbe zanika. Sodni proces naj bi se predvidoma začel 10. avgusta in trajal do aprila prihodnje leto.

S pokolom povezujejo tudi novega iranskega predsednika

Organizacije za človekove pravice si že dolgo prizadevajo za pravico glede usmrtitev v Iranu, za katere ocenjujejo, da so zahtevale okoli 5000 življenj. Usmrtitve so ponovno prišle v ospredje prejšnji mesec po izvolitvi Ebrahima Raisija za novega iranskega predsednika.

Raisi, ki bo predsedniški položaj prevzel avgusta, je bil eden od štirih sodnikov tajnih sodišč, ki so jih ustanovili leta 1988, da bi ponovno sodili na tisoče zapornikom zaradi njihovih političnih dejavnosti.

Sam je večkrat zanikal svojo vlogo pri obsodbah na smrt, a je hkrati tudi izjavil, da so bile upravičene zaradi fatve pokojnega iranskega vrhovnega voditelja, ajatole Homeinija.

Sorodna novica Janša za preiskavo pokola v Iranu, Teheran na zagovor poklical slovensko veleposlanico

Janša na dogodku diaspore pozval k neodvisni preiskavi pokola

Na vlogo novoizvoljenega iranskega predsednika pri usmrtitvah političnih zapornikov leta 1988 je nedavno na dogodku v organizaciji iranske diaspore opozoril tudi slovenski premier Janez Janša in pozval k neodvisni preiskavi pokola.

Uradni Iran je sicer obsodil Janševo udeležbo na dogodku in njegove izjave ter zahteval pojasnila. Zaradi Janševih izjav so v Teheranu na pogovor poklicali slovensko veleposlanico v Iranu, v Ljubljani so nato na pogovor poklicali iranskega veleposlanika v Sloveniji.