Nemčija je lani v skladu z dublinsko uredbo v druge države Evropske unije po podatkih Zveznega urada za migracije in begunce (BAMF) hotela vrniti 74.622 prosilcev za azil, dejansko pa je izvedla le nekaj več kot 5000 deportacij tega tipa, poroča DW.

Največ zahtev za sprejem prosilcev za azil je posredovala Hrvaški, in sicer 16.704, in Italiji, ki so ji posredovali 15.749 zahtev. Te številke sicer ne ustrezajo navedbam hrvaške vlade. Kot je danes v odzivu na podatke iz članka na novinarski konferenci dejal hrvaški notranji minister Davor Božinović, je Nemčija letos Hrvaški napovedala vrnitev 1519 ljudi, vrnila pa je 401 človeka.

Dublinska uredba določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica EU-ja oziroma da je za prosilce za azil praviloma pristojna država članica, ki je prva zaznala vstop te osebe v EU.

Iz bavarske službe za azil in vračanje prebežnikov so po pisanju DW-ja potrdili, da je od 1. januarja lani do 30. septembra letos na Hrvaško poletelo skupno pet čarterskih poletov – dva lani in trije letos. Z njimi so prepeljali skupno 21 oseb, ki so jim v Nemčiji zavrnili pravico do azila ali pa niso imele veljavnega dovoljenja za bivanje.

Z münchenskega letališča je sredi novembra v Zagreb na čarterskem poletu v skladu z dublinsko uredbo prispelo 15 potnikov. Med njimi so bili državljani Sirije, Afganistana, Turčije, Jordanije in Irana ter oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi večkratnega nezakonitega vstopa v Nemčijo.

Po Božinovićevih besedah se je na Hrvaško od začetka prebežniške krize leta 2015 vrnilo skupno 3500 ljudi, od tega letos 1157. Iz Hrvaške so letos medtem v sosednje države vrnili 6958 ljudi.

Po dogovoru z Nemčijo naj bi se jih na Hrvaško po njegovih besedah do konca leta vrnilo še 183. Pri tem je dodal, da pričakuje, da se jih bo vrnilo le okoli 50, saj praksa kaže, da se izvede približno tretjina od napovedanih vrnitev.

Lani so iz Nemčije v skladu z dublinsko uredbo deportirali skupno 5053 prosilcev za azil, v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta pa 3500. Vračanje prebežnikov večinoma ne uspeva zaradi nesodelovanja izvornih držav, pa tudi nekaterih članic EU-ja, kot je Italija, saj nočejo sprejeti prosilcev za azil, ki so v EU vstopili prek te države.