Jutarnji list je v nedeljo objavil članek o prihodih letal iz Züricha na zagrebško letališče, ki jih ni na voznem redu letenja ali na zaslonih za prihode, z njimi pa naj bi vračali prebežnike iz Švice na Hrvaško.

Hrvaški časopis je domnevno tajne polete raziskal s švicarskim raziskovalnim novinarjem Emilianom Bosom in v Zagrebu preteklo sredo pričakal eno od letal. Prebežniki so imeli po navedbah časopisa pri sebi naslov enega od zagrebških hotelov, šlo pa je predvsem za mlade moške iz Afganistana, Sirije, Egipta, Iraka in Turčije.

Jutarnji list še piše, da so hrvaške institucije te polete poskušale zanikati, s švicarskega urada za migracije (SEM) pa so pojasnili, da so letos organizirali 30 takšnih poletov v Zagreb, s katerimi so do konca oktobra vrnili nekaj več kot 300 prebežnikov.

Miro Bulj iz hrvaške desne stranke Most, ki se poteguje za predsednika na prihajajočih predsedniških volitvah, ter neodvisna predsedniška kandidatka Marija Selak Raspudić sta v nedeljo zaradi navedb v članku zahtevala takojšen odziv premierja Andreja Plenkovića in notranjega ministra Davorja Božinovića.

V sporočilih za javnost sta presodila, da takšni poleti Hrvaško spreminjajo v evropski center za prebežnike, Bulj pa je napovedal, da bo, če postane predsednik države, razpisal referendum o napotitvi vojske na državno mejo in o omejevanju tuje delovne sile. Selak Raspudić je medtem sporočila, da bo kot predsednica vztrajala pri močnejši zaščiti meje.

Na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve so v nedeljo po objavi članka v sporočilu za javnost zavrnili navedbe o tajnih poletih. Pozive politikov pa so označili za politikantstvo in širjenje dezinformacij o migracijah, ki vnašajo nepotrebno paniko in rušijo zaupanje v institucije.

Kot so poudarili, so omenjeni poleti najavljeni vnaprej in imajo odobritev oddelka za dublinski postopek na ministrstvu za notranje zadeve. Poudarili so tudi, da so na zaslonih za prihode prikazani samo komercialni poleti, ne pa tudi zasebni in čarterski poleti oz. poleti, ki ne prevažajo potnikov, katerih prihod ni relevanten za potniški promet.

Ministrstvo: 90 odstotkov prosilcev zlorablja postopek

Do konca septembra je bilo na Hrvaško v skladu s t. i. dublinsko uredbo po navedbah ministrstva vrnjenih skupno 1157 ljudi, ki so jim na Hrvaškem odobrili mednarodno zaščito. Lani je bilo takšnih prebežnikov 897. Približno 70 odstotkov se jih je vrnilo s čarterskimi poleti, največ pa se jih po navedbah ministrstva vrača iz Nemčije, Švice, Francije, Avstrije, Belgije in Nizozemske.

Na ministrstvu so ob tem poudarili, da je interes prosilcev za mednarodno zaščito, da ostanejo na Hrvaškem do konca postopka, "njihova stvar, vendar jih več kot 90 odstotkov zlorablja postopek za mednarodno zaščito na način, da vložijo prošnjo v vsaki državi članici, v kateri se znajdejo".

Dublinska uredba sicer določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica, in sicer tista, ki je skladno z merili iz dublinske uredbe za to pristojna.