Evropska unija in Švica sta sporazum o prostem pretoku ljudi (AFMP) podpisali leta 1999. Veljati je začel leta 2002. Sporazum je odpravil dotedanje omejitve za državljane članic Unije, ki želijo živeti in delati v Švici. Z vsako širitvijo Unije se je AFMP z dodatnim protokolom razširil na nove države članice.

Za Hrvaško, ki se je EU-ju pridružila julija 2013, s 1. januarjem pa naj bi postala tudi članica schengenskega območja, sporazum velja od leta 2017. Vendar se je Švica takrat odločila dodatno omejiti priseljevanje Hrvatov, saj ima to pravico do konca leta 2026 oz. do deset let po vključitvi države v sporazum.

V praksi je Švica tako Hrvatom neomejen dostop do svojega trga dela prvič omogočila šele z letošnjim letom, zdaj pa ga bo očitno znova omejila, piše švicarski spletni portal swissinfo.ch.

"Število delavcev iz Hrvaške presega prag"

"Število delavcev iz Hrvaške se je letos močno povečalo in zdaj presega prag, določen v Sporazumu o prostem pretoku ljudi. Zvezni svet je zato na seji 16. novembra sklenil, da bo uveljavil zaščitno klavzulo iz sporazuma," je v izjavi, objavljeni na svoji uradni spletni strani, pojasnila vlada v Bernu.

Omenjeni prag je v sporazumu opredeljen kot desetodstotno povečanje povprečnega števila izdanih dovoljenj za bivanje v zadnjih treh letih.

Po podatkih švicarske vlade je od januarja do oktobra letos Švica hrvaškim državljanom izdala 2413 dovoljenj tipa B. Gre za dovoljenja, ki prišlekom omogočajo bivanje v Švici za več kot eno leto, če imajo tam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj 12 mesecev.

Prihodnje leto na voljo petletna in kratkoročna dovoljenja

Bern za leto 2023 predvideva uvedbo konkretnih kvot za Hrvate – na voljo bo 1150 novih petletnih dovoljenj tipa B in 1007 novih kratkoročnih dovoljenj tipa L, piše na spletni strani zveznega sveta. Hrvaški državljani so sicer v Švici večinoma zaposleni v gradbeništvu, proizvodnji, gostinstvu in trgovini.

Evropska komisija odločitev Švice obžaluje in pričakuje, da ji bo Bern posredoval več informacij v zvezi s tem, je na tiskovni konferenci v Bruslju povedal govorec komisije Balasz Ujvari. Dodal je, da bo komisija proučila tako informacije kot motiv za to potezo.