Sodba proti Stanišiću in njegovemu podrejenemu Franku "Frenkiju" Simatoviću je zadnja zadeva pred sodiščem ZN-a v Haagu za zločine med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije. Odvetniki nekdanjih vodilnih mož srbske varnostne službe so pritožbenemu senatu mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) zatrdili, da krivda obtožencev ni bila dokazana.

Leta 2021 je haaško sodišče tesna sodelavca nekdanjega srbskega srbskega voditelja Slobodana Miloševića obsodilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH-u. Obsojena sta bila zaradi pomoči pri umorih, izgonih in deportacijah nesrbskega prebivalstva v Bosanskem Šamcu leta 1992.

"Stanišić ni bil niti blizu prizorišča in ni dokazov, da je bil v stiku z neposrednimi storilci," je dejal njegov odvetnik Wayne Jordash.

Poleg obrambe se je na sodbo izpred skoraj dveh let pritožilo tudi tožilstvo, ki za obsojenca zahteva bistveno višjo kazen, in bo svoje argumente predstavilo v sredo. Za zdaj ni znano, kdaj bodo pritožbeni sodniki sprejeli odločitev o zadevi.

Že 20 let procesa

Postopek proti Simatoviću in Stanišiću, ki je zadnji za vojne zločine med vojno v BiH-u in tudi najdaljši, se je sicer začel leta 2003, ko je tožilstvo Mednarodnega sodišča ZN-a za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) vložilo obtožnico proti njima, istega leta pa so ju nato prijeli.

Po sodnem procesu so ju maja 2013 oprostili, ker ni bilo dovolj dokazov, da sta srbske vojake na Hrvaško in v BiH pošiljala z namenom, da bi zagrešili vojne zločine. A v prizivnem postopku je sodišče nato decembra 2015 oprostilni sodbi razveljavilo in jima odredilo ponovno sojenje. To se je začelo junija 2017 in se po koncu dela sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma MICT.

Stanišić je bil v času vojne v BiH-u in na Hrvaškem vodja srbske varnostne službe, Simatović pa njegov namestnik. Po trditvah tožilstva sta se od aprila 1991 do decembra 1995 udeležila združenega zločinskega podviga na čelu z Miloševićem z namenom, da bi odstranili večino Bošnjakov in Hrvatov iz delov BiH-a in Hrvaške.

Toda sodišče je leta 2021 te trditve iz obtožnice zavrnilo, saj ni nedvomno ugotovilo, da sta nekdanja srbska obveščevalca sodelovala pri načrtovanju vojnih zločinov. Tožilstvo je sicer takrat zahtevalo dosmrtni zapor za oba obtoženca, obramba pa oprostilno sodbo, kot na prvem sojenju.