Ker je bila obsojena na manj kot tri leta zapora, je bila po turški zakonodaji upravičena do izpusta. Po pričakovanjih so jo več kot dva meseca po aretaciji iz zapora že izpustili.

Fincanci, strokovnjakinjo za sodno medicino, so konec lanskega oktobra pridržali, ker je v prispevkih v prokurdskih medijih zahtevala neodvisno preiskavo trditev, da je turška vojska proti kurdskim borcem v severnem Iraku uporabila prepovedano kemično orožje.

Delavska stranka Kurdistana (PKK), ki jo Turčija, EU in ZDA obravnavajo kot teroristično organizacijo, je namreč takrat objavila videoposnetek, v katerem naj bi bilo videti, kako turška vojska izpusti v jamo neko kemično snov in kako ta učinkuje na kurdskega borca in borko. PKK je takrat tudi trdil, da so identificirali 17 svojih članov, ki so bili ubiti s kemičnim orožjem.

Turška vlada je odločno zanikala uporabo kemičnega orožja proti PKK-ju, Fincanci pa so obtožili širjenja teroristične propagande in žaljenja Turčije. Sodišče jo je nato danes obsodilo na skoraj triletno zaporno kazen po samo treh obravnavah in brez ustreznega sodnega postopka, trdijo njeni odvetniki.

Obsojena: Proces je bil politično motiviran

V kratkem nagovoru je na zadnji obravnavi dejala, da je bil njen proces politično motiviran in da je bil usmerjen proti demokratičnim vrednotam in svobodi izražanja.

Več skupin za človekove pravice v Turčiji in tujini je prav tako obsodilo njen pripor in sojenje, češ da je to poskus utišanja drugače mislečih.

Emma Sinclair, vodja organizacije Human Rights Watch v Turčiji, je izrazila veselje, da bodo Fincanci izpustili na prostost, a opozorila, da je njen primer "močno sporočilo vsem, naj bodo tiho". Izrazila je tudi zaskrbljenost za druge člane upravnega odbora turškega zdravniškega združenja, če bi jih spoznali za krive članstva v teroristični organizaciji.

Sporen zakon o medijih

V Turčiji so lani sprejeli nov zakon o medijih, ki predvideva do tri leta zapora za širjenje lažnih informacij o turški varnosti, ki bi sprožile "strah in kršile javni red". Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je zakon obsodila kot "še en črni dan za svobodo izražanja na spletu in svobodo medijev v Turčiji".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan si v zadnjih letih prizadeva okrepiti nadzor nad mediji. Letos ga čakajo predsedniške in parlamentarne volitve, zato obstaja bojazen, da bo svoboda govora še bolj na udaru.