"Po ukazu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je prišlo do prve prave izmenjave vojnih ujetnikov," je na Facebooku zapisala namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk. "V zameno za deset zajetih okupatorjev smo rešili deset svojih vojakov," je dodala.

Poleg tega je bilo 11 ruskih civilnih mornarjev, zajetih v bližini črnomorskega pristaniškega mesta Odesa, zamenjanih za 19 ukrajinskih članov posadke civilne ladje, ki jih je zajela ruska stran.

Obe izmenjavi zapornikov je potrdilo tudi rusko zunanje ministrstvo, ki pa je v začetku tega tedna sporočilo, da je Moskva od začetka invazije pa do konca prejšnjega meseca izvedla že dve izmenjavi ujetnikov, med drugim zamenjavo devet ruskih zapornikov za župana Melitopolja, mesta na jugovzhodu Ukrajine.

Kijev: Fronte so zamrznjene

Ukrajinska stran je medtem zatrdila, da so fronte v ruski invaziji praktično zamrznjene. Svetovalec ukrajinskega predsednika Oleksij Arestovič je še dejal, da ruske enote na večini delov fronte nimajo zadostnih sredstev za nadaljnje napredovanje, in dodal, da lahko le ugibamo, kako je Rusija mislila, da lahko v treh dneh zavzame Kijev, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po navedbah ukrajinskega generalštaba imajo ruske enote velike težave z oskrbo. Več proizvajalcev orožja v Rusiji naj bi bilo zaradi posledic zahodnih sankcij proti Moskvi prisiljenih delno ali v celoti ustaviti proizvodnjo.

Trditve Rusije, da je zavzela mesto Izjum na vzhodu države, so ukrajinske oblasti medtem označile za lažne. "To je le še ena provokacija ruskega tiska. Ne preostane jim drugega, kot da lažejo o domnevnih zmagah," je v sporočilu zapisal guverner harkovske regije Oleg Sinjehubov. Opozoril je, da na območju sicer potekajo hudi spopadi, a da ukrajinske sile vseeno zadržujejo svoje položaje.

Med drugim naj bi bilo tako v današnjem napadu ruskega topništva na mesto Harkov ubitih najmanj šest ljudi, 15 pa ranjenih, je sporočil Sinjehubov. "Ljudje so čakali v vrsti za humanitarno pomoč na pošti v severovzhodnem delu mesta. To je še en vojni zločin, ki so ga zagrešili ruski okupatorji," je dodal.

Kijev je sporočil tudi, da so ruske enote od začetka invazije izvedle več kot 1800 zračnih napadov na Ukrajino. Poleg tega je bilo na ukrajinske cilje s kopnega in morja izstreljenih več sto raket, med njimi 175 raket iskander in 183 raket kalibr, je navedlo ukrajinsko obrambno ministrstvo.

Kadirov: Prevzeli smo nadzor nad mestno hišo v Mariupolju

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je medtem sporočil, da so sile iz njegove Čečenije prevzele nadzor nad mestno hišo v obleganem pristaniškem mestu Mariupolj in tam razobesile rusko zastavo.

Kadirov, nekdanji upornik, ki se je pozneje prelevil v zaveznika Kremlja, je dodal, da "banditi, ki ostajajo živi, niso tvegali in so zapustili svoje položaje ter pobegnili" ter da "bo Mariupolj kmalu popolnoma očiščen".

Generalna skupščina poziva Rusijo, naj takoj konča vojno v Ukrajini

Generalna skupščina ZN-a je sprejela novo nezavezujočo resolucijo, s katero od Rusije zahteva takojšnjo zaustavitev vojne v Ukrajini.

Resolucija zahteva tudi dostop do pomoči in zaščito civilistov v Ukrajini ter kritizira Rusijo, da je po napadu na sosednjo državo tam ustvarila veliko humanitarno krizo.

Na sedežu ZN-a v New Yorku je za resolucijo danes glasovalo 140 držav, 38 se jih je vzdržalo, pet pa jih je glasovalo proti, pri čemer je po koncu glasovanja v dvorani odmeval aplavz, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Proti so glasovale Rusija, Sirija, Severna Koreja, Eritreja in Belorusija.

Do glasovanja je prišlo po sprejetju podobne nezavezujoče resolucije 2. marca, ki je od Rusije prav tako zahtevala takojšnjo prekinitev uporabe sile v Ukrajini.

Predlog resolucije, ki sta jo prvotno pripravili Francija in Mehika, je sicer vložila Ukrajina v sredo na izrednem zasedanju GS-ja ZN-a.

Konkurenčno besedilo, v katerem pa Rusija ni bila omenjena, je pripravila tudi Južna Afrika. Ta resolucija je prejela le 50 glasov za, 67 proti in 36 vzdržanih, tako da ni bila sprejeta.

Rusija je v sredo Varnostnemu svetu ZN-a predložila resolucijo o humanitarnih razmerah v Ukrajini, vendar tudi ta ni bila sprejeta.

Zelenski Natu: Nikoli več nam ne očitajte, da naša vojska ne dosega standardov

Ukrajinski predsednik Zelenski je sporočil Natu, naj ne podcenjuje ukrajinske vojske, ki da je "pokazala, česa je sposobna".

Natanko mesec dni od začetka ruskega napada na Ukrajino (24. februar) je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prvič do zdaj v angleščini pozval svet k svetovnim protestom v podporo Ukrajini. "Pridite iz svojih pisarn, domov, šol in univerz, pridite v imenu miru, pridite z ukrajinskimi simboli v podporo Ukrajini, v podporo svobodi, v podporo življenju," je dejal Zelenski v videonagovoru le nekaj ur pred nizom vrhov Nata, skupine G7 in EU-ja.

"Ruska vojna ni le vojna proti Ukrajini. Njen pomen je širši," je dejal in opozoril, da je to šele začetek. Ljudi po vsem svetu je povabil, naj se združijo na trgih in ulicah v podporo Ukrajini, svobodi in življenju, poroča BBC. "Svet mora ustaviti Rusijo. Svet mora ustaviti vojno," je dejal.

V nagovoru je zahodne voditelje opozoril, da skuša Rusija s svojo gospodarsko močjo ustaviti zaveznike Ukrajine, da se ne bi vmešali v vojno. "Na vseh treh vrhovih se bo videlo, kdo je prijatelj, kdo je partner in kdo nas je izdal za denar," je opozoril.

Zelenski pozval k neomejeni vojaški pomoči Nata

V novejšem posnetku pa je imel sporočilo tudi za Nato: "Prosim vas, da nam nikoli več ne rečete, da naša vojska ne dosega Natovih standardov. Pokazali smo, česa je sposobna naša vojska in koliko varnosti lahko zagotovimo v Evropi in svetu." Ob tem je v virtualnem nagovoru na vrhu zveze Nato pozval k neomejeni vojaški pomoči Ukrajini, saj da tudi Rusija v vojni uporablja ves svoj arzenal brez omejitev. "Da bo lahko rešila ljudi in mesta, tudi Ukrajina potrebuje vojaško pomoč brez omejitev."

Do zdaj je svoje domove v Ukrajini zapustilo več kot 10 milijonov ljudi, od tega jih je 3,6 milijona odšlo v tujino.

Sorodna novica Nato se krepi v vzhodni Evropi. Moskva svari pred "militarizacijo Evrope".

Washington: Ruska vojska zavzema obrambne položaje

Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami se nadaljujejo po vsej Ukrajini. Ruska vojska je ponoči uničila pomemben most v bližini mesta Černigiv, v ameriškem obrambnem ministrstvu pa trdijo, da ruska vojska "zavzema obrambne položaje".

Po podatkih Nata je med rusko invazijo umrlo od 7000 do 15.000 ruskih vojakov. Ukrajina je na začetku tedna trdila, da je umrlo okoli 14.000 ruskih vojakov. Sicer pa o svojih žrtvah ni dala jasnih podatkov – nazadnje je ukrajinski predsednik pred dvema tednoma dejal, da je umrlo 1300 ukrajinskih vojakov.

Spopadi so se ponoči nadaljevali v okolici obleganega mesta Izjum na vzhodu Ukrajine. Tudi v vzhodni regiji Doneck je sredi spopadov večina ukrajinskih enot, so sporočili ukrajinski generali.

V sosednjem Lugansku pa so napadi osredinjeni na mesta Rubižne, Severodoneck in Popasna, navaja poročilo. Bojne operacije so se nadaljevale tudi na severu države, poročali so o ruskem topniškem obstreljevanju severovzhodnega obrobja Kijeva in mest Kalinivka, Horinka in Romanovka.

Ukrajinske sile so ustavile ruske enote v bližini predmestja Brovari pri Kijevu, so še sporočili ukrajinski generali. Po njihovih navedbah ruskim silam ni uspelo prebiti ukrajinske obrambe in doseči severozahodnega obrobja prestolnice Kijev.

Ruska vojska prekinila povezavo med Kijevom in Černigovom

Ruska vojska je ponoči uničila ključni most čez reko Desno in s tem prekinila pomembno pot med prestolnico Kijev in mestom Černigiv na severu države. Mesto je brez elektrike, vode, ogrevanja in praktično brez plina, infrastruktura pa je bila uničena, poroča BBC.

Tudi oblegano južno pristaniško mesto Mariupolj je še vedno tarča stalnih ruskih napadov. Uradnik, ki je pred kratkim pobegnil iz mesta, je za BBC povedal, da je velik del mesta uničen, vendar pa je območje okrog pristanišča večinoma nedotaknjeno.

Mariupolj, kjer je še vedno ujetih približno 100.000 ljudi, stoji na poti ruskim silam, ki se s Krima skušajo prebiti proti severovzhodu in se povezati z ruskimi enotami in zavezniki v vzhodni Ukrajini.

Ruska vojska naj bi se po besedah visokega predstavnika ameriškega obrambnega ministrstva umaknila več kot 30 kilometrov vzhodno od Kijeva in začela vzpostavljati obrambne položaje na več bojiščih v Ukrajini, dodaja AFP.

V pripravi dodatne sankcije

V Bruslju danes poteka niz srečanj voditeljev članic EU-ja, zveze Nato in skupine G7, ki bodo usklajevali ukrepanje v odzivu na rusko invazijo v Ukrajini. Po mesecu dni vojne bodo v ospredju priprave dodatnih sankcij proti Kremlju in drža do Kitajske v kontekstu možnosti, da ta Rusiji pomaga gospodarsko ali vojaško.

Na izrednem vrhu Nata, ki poteka natanko mesec dni po ruskem napadu na Ukrajino, sodeluje tudi ameriški predsednik Joe Biden, zbrane voditelje pa bo nagovoril še Zelenski.

Ukrajinska vojska: Ruska vojska demoralizirana

Ruska vojska naj bi po spopadih z ukrajinsko vojsko utrjevala svoje položaje v bližini Kijeva. Ukrajinska vojska pa medtem ocenjuje, da je ustavila rusko napredovanje.

Vrstijo se tudi ocene, da je ruska vojska demoralizirana in da ne napreduje, kot si je zamislila. Po podatkih ukrajinske vojske naj ruska vojska v zadnjih 24 urah ne bi izvedla več kot 250 zračnih operacij, kot osrednje cilje pa navajajo tako vojaško kot civilno infrastrukturo v Kijevu, Černigivu in Harkovu.

V Černigivu ostaja ujetih približno 150.000 prebivalcev, ki so zaradi uničenja strateškega mostu ostali brez dostave pomoči ali poti za umik. V Kijevu so uradno potrdili najmanj 264 civilnih žrtev.