Zelenski je Ukrajince nagovoril s posnetkom, ki je po njegovih besedah pred dnevi nastal v Sumski oblasti, le nekaj kilometrov od območja, na katerem je Ukrajina na začetku meseca vdrla v Kursko oblast v Rusiji. Kot je dejal, Kijev "spet preseneča". Zatrdil je tudi, da bo Rusija "spoznala, kaj je maščevanje".
"Rusija je z invazijo leta 2022 skušala doseči samo eno stvar: uničiti Ukrajino. Namesto tega danes praznujemo 33. dan neodvisnosti Ukrajine. To, kar je sovražnik prinesel v našo deželo, se je zdaj vrnilo na njegov dom," je še dejal Zelenski, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa označil za "bolnega starca z Rdečega trga, ki vsem nenehno grozi z rdečim gumbom".
Zelenski je kasneje na trgu v Kijevu vodil uradno slovesnost ob prazniku, ki sta se je udeležila tudi poljski predsednik Andrzej Duda in litovska premierka Ingrid Šimonyte.
Ukrajinskemu ljudstvu je ob dnevu neodvisnosti voščila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je v videonagovoru, objavljenem na družbenem omrežju X, dejala, da bo "Evropa Ukrajini vedno stala ob strani, ker je Ukrajina del Evrope". "Vaša svoboda je naša svoboda. Vaša varnost je naša varnost," je še dodala.
Ob tem je poudarila, da se Ukrajina izjemno hitro približuje članstvu v EU-ju. Ukrajina je uradna kandidatka za članico EU-ja postala junija 2022, štiri mesece po tem, ko je Rusija napadla državo.
Današnjih slovesnosti ob dnevu neodvisnosti v Kijevu se bo po poročanju poljske tiskovne agencije PAP udeležil tudi poljski predsednik Andrzej Duda.
Ukrajina dan neodvisnosti praznuje v spomin na sprejetje deklaracije o neodvisnosti 24. avgusta 1991, s katero se je država osamosvojila od nekdanje Sovjetske zveze. V preteklosti so ob prazniku v Kijevu organizirali vojaško parado, lani so namesto tega vzdolž glavne ulice v središču prestolnice postavili na ogled uničene ruske tanke in drugo vojaško opremo.
To bo že tretje praznovanje dneva neodvisnosti od začetka ruske agresije februarja 2022.
Slovenska čestitka
Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je na digitalnem družbenem omrežju X čestitalo Ukrajini in pogumnemu ukrajinskemu ljudstvu za dan neodvisnosti. "Veselimo se krepitve naših prijateljskih vezi. Slovenija podpira Ukrajino in njen boj za svobodo ter pravičen mir."
Shod na Prešernovem trgu
Ob ukrajinskem dnevu neodvisnosti bo shod potekal tudi v Ljubljani. Podporniki Ukrajine so se zbrali na Prešernovem trgu.
Zelenski na dan neodvisnosti sprejel več zakonov
Zelenski je v soboto podpisal več zakonov, usmerjenih proti Rusiji, vključno z ratifikacijo Rimskega statuta, ki Ukrajini utira pot k članstvu v Mednarodnem kazenskem sodišču.
Ratifikacija Rimskega statuta povečuje možnosti, da bo Rusija preganjana zaradi vojnih zločinov od začetka moskovske invazije februarja 2022, so sporočili iz urada predsednika.
Ukrajina je v preteklosti že priznala pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča, Kijev pa je članstvo v Mednarodnem kazenskem sodišču označil za ključno za prizadevanja Ukrajine, da bi se sčasoma pridružila Evropski uniji.
Mednarodno kazensko sodišče je izdalo naloge za prijetje ruskih uradnikov zaradi njihove vloge pri domnevnih zločinih proti ukrajinskim civilistom, vključno z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem.
Zelenski je podpisal tudi zakon o prepovedi z Rusijo povezane pravoslavne cerkve, ki so ga poslanci ukrajinskega parlamenta potrdili v torek. Zatrdil je, da bo uveljavitev zakona prispevala k opolnomočenju ukrajinske neodvisnosti, ki jo ukrajinsko ljudstvo praznuje na današnji dan.
Predlog zakona prepoveduje delovanje tujih verskih organizacij, ki imajo sedež v državi, ki je izvedla oziroma izvaja agresijo v Ukrajini, zaseda del ukrajinskega ozemlja ali podpira agresijo proti Ukrajini.
"Glede na to, da je Ruska pravoslavna cerkev ideološko nadaljevanje režima države agresorke, sokriva pri vojnih zločinih, storjenih v imenu Ruske federacije in ideologije 'ruskega sveta', so dejavnosti Ruske pravoslavne cerkve v Ukrajini prepovedane," piše v predlogu zakona.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je bila v torek do predloga kritična. Dejala je, da Kijev z njim poskuša uničiti pravo pravoslavno vero. Ruska pravoslavna cerkev je menila, da gre za nezakonito dejanje in eno najhujših kršitev načel svobode vesti in človekovih pravic.
Z Rusijo povezana Ukrajinska pravoslavna cerkev je že leta 2022 pretrgala vezi z Rusko pravoslavno cerkvijo, a jo ukrajinski poslanci obtožujejo, da kljub invaziji sodeluje z ruskimi duhovniki. V Ukrajini deluje tudi Pravoslavna cerkev Ukrajine, ki je leta 2019 postala neodvisna od moskovskega patriarhata.
Zelenski je podpisal tudi zakon, ki omogoča pridobitev ukrajinskega državljanstva tujcem, ki se v ukrajinski vojski borijo proti ruskim silam.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje