Guvernerji regij Harkov, Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine pozivajo prebivalce, naj takoj zapustijo ta ozemlja, sicer jim grozi smrt. Kijev trdi, da so se ruske sile po umiku z območja Kijeva prerazporedile, da bi začele novo ofenzivo na vzhodu.

"Guvernerji regij Harkov, Lugansk in Doneck pozivajo prebivalce, naj zapustijo ta ozemlja in storijo vse, da bi evakuacija potekala organizirano," je podpredsednica vlade Irina Vereščuk zapisala na Telegramu.

Poziv k nujni evakuaciji prihaja v času, ko Ukrajina trdi, da so se ruske sile po prvotnem umiku z območja Kijeva prerazporedile, da bi začele novo ofenzivo na vzhodu države.

Prav tako je podpredsednica vlade prebivalce opozorila, naj sodelujejo z oblastmi, saj jim Kijev po ruskem napadu ne bo mogel pomagati. "Evakuirati se je treba zdaj, saj bodo pozneje ljudje pod ognjem in jim bo grozila smrt. Ničesar ne bodo mogli storiti, prav tako pa jim mi ne bomo mogli pomagati," je dodala.

Guverner Harkova Oleg Sinegubov je že sporočil, da ukrajinske oblasti ne morejo pomagati pri evakuaciji kraja Izjum, ki je popolnoma pod ruskim nadzorom.

Kremelj je predtem sporočil, da je zavzetje ukrajinskega Doneškega bazena zdaj prednostna naloga ruske vojske. Zavezništvo Nato meni, da želi Moskva prevzeti nadzor nad celotnim območjem Doneškega bazena na vzhodu Ukrajine, da bi s tem ustvarila koridor do že priključenega Krima.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da so ruske rakete uničile skladišče nafte v pokrajini Harkov, prav tako naj bi ruske enote uničile vojaško opremo in tuje orožje na železniški postaji v isti regiji, je poročala ruska tiskovna agencija RIA.

Biden, Scholz, Macron in Johnson obsodili grozodejstva v Buči

"Prepričan sem, da ste videli fotografije iz Buče. Trupla na tleh po umiku ruskih vojakov, nekateri ustreljeni v tilnik z zavezanimi rokami na hrbtu. Hladnokrvno pobiti civilisti, trupla zmetana v množične grobove, surovost in nečloveškost na očeh vsega sveta, brez opravičila. To ni nič drugega kot velik vojni zločin," je dejal ameriški predsednik Joe Biden. Pravosodno ministrstvo ZDA že pomaga pri zbiranju dokazov z evropskimi in ukrajinskimi partnerji.

Tudi nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Boris Johnson so obsodili domnevni pokol ukrajinskih civilistov v mestu Buča, ki naj bi ga zagrešile ruske sile.

Ukrajinski uradniki pravijo, da je bilo v množičnem grobišču ob tamkajšnji cerkvi odkritih od 150 do 300 trupel. Resničnost pobojev naj bi dokazovali tudi satelitski posnetki ameriškega zasebnega podjetja, posneti pred nekaj tedni, ki prikazujejo trupla civilistov na ulicah Buče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dogodke v Buči označil za genocid.

Scholz je v nemškem parlamentu branil odločitev o dobavi orožja Ukrajini pod njegovo vlado in dodal, da je predhodna vlada pod vodstvom konservativnih strank sledila politiki, da se orožje na konfliktna območja ne pošilja. V govoru je omenil poboje v ukrajinskem kraju Buča in jih označil za vojni zločin, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Podprl je nove sankcije, vendar ni navedel podrobnosti. Peti sveženj nemških sankcij je namreč v sklepni fazi. "Ponovno bodo sankcije natančno prispevale k temu, da bo Rusija občutila posledice te vojne, in tudi k temu, da se vojna čim prej konča," je dejal. "Naš cilj mora ostati, da Rusija v tej vojni ne zmaga," je dodal.

Poudaril je tudi cilj zmanjšanja odvisnosti od uvoza ruske energije. "Vsi vemo, da so se te odvisnosti razvijale desetletja in jih ni mogoče odpraviti z danes na jutri, zato bo pri tem pomembna skupna evropska usmeritev," je opozoril.

Na poboje ukrajinskih civilistov se je odzvala tudi britanska vlada, ki sicer dosledno zavrača uporabo besede "genocid", saj trdi, da je za opredelitev najhujših vojnih zločinov pristojno zgolj sodišče.

Johnson je kljub temu novinarjem dejal, da se boji, da dogajanja v Buči ne segajo daleč od genocida, in izrazil prepričanost, da se bo mednarodna skupnost ostro odzvala in uvedla dodatne sankcije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozneje dejal, da poboji v Buči "zelo verjetno predstavljajo vojni zločin", odgovorne zanj pa je treba kaznovati.

Biden: V Buči se je zgodil velik vojni zločin

Ameriški predsednik Joe Biden je grozodejstva v Buči označil za velik vojni zločin. "Prepričan sem, da ste videli fotografije iz Buče. Trupla na tleh po umiku ruskih vojakov, nekateri ustreljeni v tilnik z zavezanimi rokami na hrbtu. Hladnokrvno pobiti civilisti, trupla zmetana v množične grobove, surovost in nečloveškost na očeh vsega sveta, brez opravičila. To ni nič drugega kot velik vojni zločin," je dejal Biden v Beli hiši.

Biden je države pozval, da stopijo skupaj in kaznujejo odgovorne. Pravosodni minister ZDA Merrick Garland pa je povedal, da ministrstvo pomaga v mednarodnih prizadevanjih za identifikacijo in kaznovanje odgovornih za grozodejstva v Ukrajini. "Smo v fazi zbiranja dokazov. Pomagamo evropskim in ukrajinskim partnerjem," je dejal.

Kremelj: Ukrajinske oblasti pripravljajo "podobne provokacije"

Kremelj je medtem sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin v telefonskem pogovoru madžarskega premierja Viktorja Orbana seznanil z razmerami glede pogovorov med ruskimi in ukrajinskimi predstavniki, podal pa naj bi tudi svojo oceno o "provokacijah kijevskega režima v mestu Buča".

Rusko obrambno ministrstvo je pri tem zatrdilo, da ukrajinske oblasti že pripravljajo podobne provokacije v mestih Konotop in Trostjanec na severovzhodu Ukrajine ter v mestih Borodjanka in Katjušanka v bližini Kijeva.

Medtem pa je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova danes ločeno dejala, da so za dogajanje v Buči zaradi širjenja dezinformacij krivi tudi zahodni mediji.

Lavrov odkritje trupel v Buči označil za "neresnične provokacije"

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je domnevno odkritje številnih trupel civilistov v ukrajinskem mestu Buča, od koder so se umaknile ruske sile, označil za izmišljeno provokacijo, katere namen je spodkopati pogovore med Moskvo in Kijevom.

"Postavlja se vprašanje, kaj je namen te popolnoma neresnične provokacije. Verjamemo, da je namen najti izgovor za propad pogajanj," je v izjavi za ruske televizije v torek zvečer dejal Lavrov.

Pogovori med Rusijo in Ukrajino se sicer nadaljujejo in potekajo po videopovezavi, ruska stran pa je v torek sporočila, da srečanja na višji ravni ne bo, dokler ne bo dosežen okviren dogovor.

Pogovori potekajo o nevtralnosti Ukrajine in o tem, kdo bo jamčil za njeno varnost. Kijev je pripravljen razglasiti nevtralnost, vendar zahteva mednarodna jamstva za varnost države.

Po mnenju Lavrova je dogajanje v Buči namenjeno zgolj temu, da se odvrne pozornost od pogajanj in tega, da je ukrajinska stran v zadnjih dneh, kot je dejal, začela postavljati nove pogoje.

Rusija zanika odgovornost za poboje civilistov v Buči in drugih mestih v bližini Kijeva, od koder so se umaknile ruske sile, ki se zdaj osredinjajo na vzhod in jug Ukrajine.

Tudi Turčija in Indija obsodili poboje civilistov

Indija je v torek "nedvoumno obsodila" poboje civilistov v ukrajinskem kraju Buča in izrazila poziv k neodvisni preiskavi teh "zelo skrb vzbujajočih" poročil. Obsodba teh dejanj na torkovem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a je najmočnejša izjava New Delhija, odkar je Rusija napadla Ukrajino, saj se je Indija do zdaj vzdržala glasovanja v ZN-u pri obsojanju ruskih dejanj.

Vsesplošnemu obsojanju dogodkov v Buči in drugih krajih v Ukrajini se je medtem pridružila tudi Turčija, ki je prav tako pozvala k neodvisni preiskavi. "Slike in posnetki pokolov, vključno z Bučo in Irpinjem, so grozljivi in žalostni za človeštvo," je v izjavi zapisalo turško zunanje ministrstvo, s čimer se je Ankara prvič odzvala na dogodke v Buči.

Nadaljujejo se izgoni ruskih diplomatov

V zadnjih dneh je bilo po usklajenih potezah držav članic EU-ja izgnanih več kot 200 ruskih diplomatov in drugih uslužbencev na veleposlaništvih, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Samo Nemčija in Francija sta v ponedeljek napovedali izgon več kot 70 ruskih uradnikov. Temu so sledile še Italija, Španija, Slovenija in Grčija, danes sta izgon napovedali Hrvaška in nečlanica Unije Norveška.

Zelenski: Rusija uporablja lakoto kot orožje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v nagovoru irskemu parlamentu dejal, da Rusija uporablja lakoto kot orožje v svojih poskusih zasedbe ukrajinskega ozemlja.

Zelenski, ki je irski parlament nagovoril prek prevajalca, je dejal, da ruske rakete uničujejo stvari, ki omogočajo preživetje. Ruske sile so blokirale vsa ukrajinska pristanišča in ladje s hrano.

Ukrajina je ena največjih proizvajalk na področju kmetijstva in hrane, Zelenski pa je dejal, da bodo dejanja Rusije vodila v pomanjkanje hrane in povečane stroške za milijone lačnih ljudi po svetu.

"Zanje je lakota orožje zoper nas, navadni ljudje pa so orodje nadvlade," je dejal.
Irske voditelje je pozval, naj uporabijo svoj vpliv, da prepričajo druge članice EU-ja, naj sprejmejo še strožje sankcije, da bi ustavile rusko invazijo.

Nadaljujejo se spopadi v Mariupolju

Ruska vojska poroča o nadaljevanju spopadov proti "ukrajinskim nacionalistom" v obleganem mestu Mariupolj na jugu Ukrajine. Sestrelili naj bi dva ukrajinska helikopterja Mi-8, s katerima naj bi hoteli pobegniti vodje bataljona Azov.

"Prekinili smo nov poskus evakuacije voditeljev nacionalističnega bataljona Azov. Dva ukrajinska helikopterja Mi-8, ki sta poskušala z morja doseči mesto, so sestrelili prenosni protiletalski sistemi," je povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Azov je nekdanja skrajno desna paravojaška enota z vidnimi neonacističnimi simboli, ki je postala sestavni del ukrajinske nacionalne garde.

Konašenkov je še povedal, da je Moskva v torek zjutraj predlagala, naj se ukrajinski borci vdajo in zapustijo mesto "po dogovorjeni poti" na ozemlje pod nadzorom Kijeva. Dejal je, da je ukrajinska vojska ta predlog ignorirala. "Ker Kijev ni zainteresiran za reševanje življenj svojih vojakov, bo Mariupolj osvobojen nacionalistov," je dejal Konašenkov.

Britanska obveščevalna služba je po navedbah BBC-ja sporočila, da se humanitarne razmere v mestu poslabšujejo. "Večina mesta je brez možnosti komunikacij, brez zdravil, ogrevanja in vode. Ruske sile so preprečile dostop humanitarnim konvojem, verjetno zato, da bi pritisnile na ukrajinske sile, naj se vdajo," navajajo britanske službe.

Ruski generalmajor Mihail Mizincev je medtem dejal, da humanitarni koridorji za evakuacije civilistov komajda delujejo. Kljub temu so po podatkih Kijeva v torek z ogroženih območij v Ukrajini skupno evakuirali več kot 3800 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

V Zaporožje so iz večinoma uničenega mesta Mariupolj in bližnjega Berdjanska prepeljali približno 2200 ljudi, je v videosporočilu na Telegramu povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Več kot 1000 ljudi so pripeljali na varno tudi iz regije Lugansk, je dodala.

Konvoj sedmih avtobusov so ruske enote za kratek čas zadržale v ukrajinski vasi Manguš blizu Mariupolja, nato se je moral vrniti. Na poti nazaj so avtobusi lahko pobrali prebivalce Mariupolja in Berdjanska, je dejala Irina Vereščuk. Avtobusnemu konvoju je sledilo več kot 40 zasebnih vozil, zato je bilo mogoče pričakovati varen prihod še 400 ljudi v Zaporožje, je dejala.

Rusko obrambno ministrstvo pa je po navedbah državne tiskovne agencije Tass ob tem sporočilo, da je bilo v 24 urah iz "nevarnih predelov" Ukrajine, predvsem regij Lugansk in Doneck, evakuiranih več kot 18.600 ljudi.

Kijev Češko in Slovaško zaprosil za pomoč pri popravilu orožja

Ukrajinske sile se pripravljajo na okrepitev napadov na vzhodu. Kijev je Češko in Slovaško zaprosil za pomoč pri popravilu vojaške tehnologije, ki je bila poškodovana med rusko invazijo, sta danes sporočila češko in slovaško obrambno ministrstvo. "Razpravljamo o postopku in možnostih morebitnih popravil," je za AFP povedala tiskovna predstavnica češkega obrambnega ministrstva Jana Zechmeisterov. Ukrajina se je obrnila tudi na Slovaško, kjer bodo popravila opravila zasebna podjetja, je novinarjem danes povedal slovaški obrambni minister Jaroslav Nad. "Če se bo to zgodilo, bo to na standardni komercialni osnovi. Podjetja so zasebna in ne morejo delati zastonj," je dodal. Češki mediji so tudi poročali, da je Praga v ponedeljek v Ukrajino poslala vlake s tanki T72 in oklepnimi vozili sovjetske izdelave, kar je storila kot prva država. Vendar uradni viri teh informacij niso želeli potrditi.

ZDA in Češka pošiljajo dodatno orožje

ZDA medtem napovedujejo novo pošiljko protitankovskih raket Javelin Ukrajini v vrednosti 100 milijonov dolarjev. Gre za šesto pošiljko ameriške vojaške opreme Ukrajini od avgusta.
Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, pa so ZDA Ukrajini poslale že za 1,7 milijarde dolarjev vojaške opreme.

Češka pa je postala prva članica EU-ja, ki je Ukrajini neposredno poslala ofenzivno orožje po začetku ruske agresije, poroča BBC.

Višji češki predstavniki so za Reuters dejali, da je Češka poslala tanke T-72, izdelane v Sovjetski zvezi, in druga vojaška vozila. Z vlakom je bilo poslanih najmanj pet tankov in pet drugih vozil.

Češka obrambna ministrica Jana Cernočova pred parlamentom ni hotela te pomoči ne potrditi ne zanikati, dejala je le, da lahko potrdi, da Češka Ukrajini pomaga, kolikor lahko, tako z lahko kot s težko oborožitvijo.