Večina od 1500 vaščanov se je zbrala v cerkvi in pred njo, da bi se poklonili umorjeni deklici, katere posmrtni ostanki so bili v beli krsti.

"To je dan odrešenja Lucie in odrešenja Montedora," je dejala 73-letna Rosa Alba, ki je poznala Lucio kot otroka in ki je leta vodila prizadevanja, da bi Cerkev spremenila svojo odločitev in dovolila cerkveni pokop deklice.

Tragična zgodba se je zgodila 6. januarja 1955, ko je Lucia, ki so jo poznali pod vzdevkom Luciedda, odšla od doma, da bi kupila škatlico vžigalic. Ko se ni vrnila domov, jo je njena mama več ur iskala.

"Tistega dneva se spomnim, kot da bi bilo včeraj. V trenutku so vsi vedeli, kaj se je zgodilo. Lucia je pogrešana, so vpili. Bila sem prestrašena," se spominja Rosa Alba.

13-letnica se ni vrnila nikoli več. Tri dni pozneje so njeno truplo našli na kmetiji kilometer proč od Montedora. Avtopsija je pokazala, da so jo zadavili, pri čemer se je napadalcu upirala.

Istega večera se je njen oče, rudar, odpravil do vaškega župnika, da bi se dogovoril za pogreb. A čakal ga je velik šok: duhovnik je zavrnil pogreb rekoč, da je po cerkvenem pravu prepovedan pokop osebe, ki je umrla nasilne smrti, zgodbo povzema Guardian.

"Šlo je za staro načelo, ki je bilo v večini primerov uporabljeno, kadar je šlo za samomor," pojasnjuje Francesco Stabile, nekdanji profesor teologije na univerzi v Palermu in strokovnjak za zgodovino Cerkve. "Toda nekateri duhovniki so uporabo tega načela razširili tudi na ljudi, ki so umrli nasilne smrti. Nekaj primerov te prakse je bilo v 19. stoletju. Absurdna ideja v ozadju tega načelu je bila, da je človek, ki je umrl nasilne smrti, storil nekaj narobe. Nekateri duhovniki so verjeli, da je nasilna smrt oddaljila tega človeka od verske skupnosti."

Policija je takrat več tednov preiskovala umor, zasliševala vaščane in skušala rekonstruirati zadnje ure Lucijinega življenja, toda številne je bilo strah spregovoriti. Prva sled je vodila do starejšega vaščana s kriminalno kartoteko, a se je hitro izkazalo, da ne vodi nikamor. Sum je bil, da bi bil lahko njen morilec bogat aristokrat, ki bi lahko v povojnem času računal na podporo mafije.

Lucio so brez pogreba položili v majhno jamo na pokopališču. Italijanske oblasti in cerkev so zaključili primer, a vaščani je niso nikoli pozabili. "Lucijina zgodba je potovala iz generacije v generacijo," pojasnjuje župan Montedora Renzo Bufalino. "Kot otroke so nas peljali k njenemu grobu, da smo tam položili cvetje. Spomin nanjo ni nikoli zbledel, tudi pri tistih ne, ki je sploh niso poznali."

Preobrat in ponovno odprtje primera

Pred nekaj leti sta brata Federico in Calogero Messana, ki sta bila Lucijina sovrstnika, odprla blog v njen spomin in začela zbirati članke in izjave iz časa njenega izginotja in smrti. Federico je napisal dolgo pismo škofu province Caltanissetta in ga zaprosil, naj ugodi prošnji za spodoben cerkveni pokop, ki so ji ga pred več kot 50 leti odrekli. Škof se je opravičil in dejal, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bodo primer obravnavali njegovi nadrejeni.

Preobrat se je zgodil pred kratkim, ko so tožilci v Caltanissetti znova odprli njen primer, njeno truplo so izkopali in naredili DNK-analizo. Po nekaterih navedbah naj bi na kraju zločina našli predmete, na katerih bi se lahko ohranile sledi morilca, četudi je po tako dolgem času to malo verjetno.

Vaščani so izkoristili priložnosti in pritisnili na cerkvene oblasti, naj popravijo napako in po več kot 60 letih vendarle dovolijo cerkveni pokop Lucie. V sredo je prva roke na njeno krsto položila njena nečakinja, danes 64-letna Maria Lucia Mantione, ki je dobila ime po teti, čeprav je ni nikoli spoznala. Na pogreb je prišla iz Trevisa na severu Italije. Kot je dejala, je njen oče, Lucijin brat močno trpel, družina je zaradi bolečine zapustila vas in se preselila na sever. "Toda vsak dan, vse do smrti, so govorili o Lucii. Nikoli si nisem predstavljala, da bom 66 let pozneje tu na njenem pogrebu."

Novica o njenem pokopu se je razširila po vsej Italiji in je postala simbol boja za pravičnost in boja zoper verski šovinizem, hkrati pa je tudi opomnik za ozaveščanje o boju proti nasilju nad ženskami in otroki.

"Danes se v Montedoru ne spominjamo le Lucie, temveč vseh umorjenih žensk v Italiji," je dejal župan Bufalino. "Vseh žensk, ki so bile posiljene in spolno zlorabljene. Vseh žensk, katerih kriki za pravičnost, tako kot pri Lucii, so tako dolgo izzvenevali v prazno."