V Podgorici je sinoči več kot deset tisoč tisoč ljudi zahtevalo predčasne volitve in protestiralo proti parlamentarni večini pod vodstvom proruske in prosrbske Demokratske fronte, ki poskuša predsedniku, ker je ta zavrnil njihovega kandidata za mandatarja in predlagal predčasne volitve, odvzeti del ustavnih pravic.

Predsedniki strank, med njimi vodja socialistov, predsednik države Milo Đukanović, so se spet razšli brez dogovora, potrpljenja državljanov je medtem vse manj.

Opozicija proti tehnični vladi

Na drugem protestu pod sloganom "Ima nas" so se desettisočglavi množici pridružili predstavniki opozicije. Nasprotujejo tehnični vladi Dritana Abazovića, ki je avgusta padla po sprejetju temeljnega dogovora s Srbsko pravoslavno cerkvijo, zahtevajo predčasne volitve, dogovor o izbiri ustavnih sodnikov, umik spornega zakona o predsedniku.

"Prišli smo, da branimo čast in ugled Črne gore, nikoli je ne smejo pokoriti," in "tu smo, da branimo črnogorsko ustavo, da državo branimo pred uzurpatorji, domačimi izdajalci, ki jo želijo uničiti," so sporočali. Izražali so željo po vstopu v Evropsko unijo, pri čemer že dve leti ni napredka.

"Branimo jo pred tistimi, ki so pripravljeni prodati in izdati Črno goro za drobtine z mize Aleksandra Vučića. Izdali bi jo Vučiću in za pest rubljev prodali Rusiji," pravi socialdemokrat Marko Rakočević.

Demokratska fronta sprejela zakon za imenovanje mandatarja

Kriza se je poglobila, ker je predsednik zavrnil, da bi za mandatarja imenoval Miodraga Lekića, ki so ga predlagali v proruski Demokratski fronti, stranki Demokratov in gibanju URA – te stranke so vladavino socialistov s tesno večino prekinile leta 2020, po prepirih pa želijo zdaj oblikovati novo vlado.

Zavračajo predčasne volitve, zato so sprejeli zakon, ki drugače kot ustava predvideva, da lahko mandatarja – če predsednik tega ne stori v 30 dneh od izglasovane nezaupnice – imenujejo tudi v parlamentu.

Đukanović je zakon, ki naj bi bil neustaven, vrnil v parlament in poslal v presojo Beneški komisiji.

Ob tem pa je Črna gora še brez ustavnega sodišča, saj so imenovani le trije od sedmih sodnikov. Brez te institucije v primeru, da bi na morebitnih volitvah prišlo do pritožb, sploh ne bi mogli razglasiti izidov. Nov poskus imenovanja bo konec meseca, a ne kaže, da se bo v razdeljenem parlamentu našla potrebna tripetinska podpora.