Nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko je ob koncu svojega mandata julija 2021 na podlagi svojih pooblastil določil spremembe kazenskega zakonika BiH-a, po katerih je zanikanje vojnih zločinov kaznivo dejanje. Zagrožena kazen je do pet let zapora.

V BiH-u za to kaznivo dejanje sicer niso obsodili še nikogar, se je pa bistveno zmanjšalo število primerov, v katerih ustanove ali posamezniki postavljajo pod vprašaj sodniške razsodbe.

Narodna skupščina Republike Srbske je na predlog vladajoče večine z Miloradom Dodikom in njegovo SNSD na čelu takoj po začetku veljavnosti Inzkove odločitve sprejela zakon, po katerem na območju Republike Srbske teh sprememb kazenskega zakonika ne bi upoštevali.

Bošnjaški predstavniki v Republiki Srbski so temu zakonu nasprotovali in zahtevali oceno ustavnega sodišča BiH-a, ki je potrdilo, da zakon Republike Srbske ni v skladu z ustavo, je sporočil podpredsednik sodišča Mirsad Ćeman.

Dodal je, da bo zakon prenehal veljati, takoj ko bodo odločitev ustavnega sodišča objavili v uradnem listu BiH-a.

Inzkove spremembe kazenskega zakonika BiH-a so politični predstavniki Republike Srbske izkoristili za blokiranje dela vladajočih državnih teles. Na ta način so poskušali privesti do razveljavitve Inzkove odločitve, a jim to ni uspelo, delna blokada dela predsedstva BiH, sveta ministrov BiH in državnega parlamenta pa še vedno traja.