Protesti v Armeniji potekajo že od konca aprila, ko se je Pašinjan strinjal, da Azerbajdžanu predajo štiri vasi v regiji Tavuš na meji med državama, ki so bile pod nadzorom Armenije od 90. let prejšnjega stoletja. Potezo je označil za prvi korak k sklenitvi mirovnega sporazuma z Bakujem. Azerbajdžan je namreč vrnitev vasi postavil kot enega od pogojev za sklenitev sporazuma.

Armenci, ki živijo v bližnjih naseljih, trdijo, da jih je poteza vlade odrezala od države, in obtožujejo Pašinjana, da je ozemlje predal Bakuju, ne da bi za to dobil kar koli v zameno.

Odločitev premierja je sprva sprožila proteste v regiji Tavuš, pozneje pa tudi v drugih krajih po državi. Protestov se pogosto udeležujejo številni predstavniki opozicije in organizacij, ki zastopajo begunce iz regije Gorski Karabah, zaradi katere sta se državi v preteklosti večkrat spopadli.

Azerbajdžanske sile so namreč septembra lani po več kot 30 letih bojev prevzele nadzor nad Gorskim Karabahom, kjer so pred tem živeli večinoma Armenci. Takrat so iz regije odšli skoraj vsi tamkajšnji Armenci, ki jih je bilo okoli 120.000.

Mednarodna skupnost nikoli ni priznala separatističnih oblasti, ki so se v Gorskem Karabahu vzpostavile ob razpadu Sovjetske zveze. Spopadi pa so v treh desetletjih terjali okoli 30.000 smrtnih žrtev na obeh straneh.