Poudarili so, da je po ocenah med letoma 2000 in 2019 po svetu vsako leto umrlo okoli 489.000 ljudi zaradi vročine, od tega 36 odstotkov oziroma več kot 175.000 ljudi na leto v evropski regiji.

V evropski regiji WHO-ja je sicer 53 držav, med katerimi jih je nekaj tudi iz srednje Azije.
Regionalni direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge je v izjavi opozoril, da ljudje plačujejo najvišjo ceno. Po podatkih WHO-ja je namreč v evropski regiji v zadnjih dveh desetletjih smrtnost zaradi vročine narasla za 30 odstotkov, medtem ko se je v skoraj vseh državah v regiji število smrtnih primerov zaradi vročine povečalo.

Kluge je poudaril, da temperaturni ekstremi poslabšajo kronične bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja ter dihal, duševno zdravje ter bolezni, povezane s sladkorno boleznijo. Pri tem je ekstremno vročino navedel zlasti kot težavo za starejše ljudi, dodatno breme pa lahko predstavlja tudi za nosečnice.

Po podatkih WHO-ja je v evropski regiji glavni vzrok smrti, povezan s podnebjem, vročinski stres, ki nastane, ko človeško telo ne more več vzdrževati svoje temperature. V prihodnjih letih pa pričakuje, da bo zaradi globalnega segrevanja naglo naraslo število z vročino povezanih smrti.

Kluge je pri tem spomnil, da so bila vsa tri najtoplejša leta v evropski regiji po letu 2020 in da je bilo od leta 2007 deset najtoplejših let.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je 25. julija opozoril, da človeštvo trpi zaradi epidemije ekstremne vročine. Pozval je k ukrepanju za omejitev posledic vročinskih valov, ki so jih podnebne spremembe še okrepile.