Kot je za grški javni radio povedal tiskovni predstavnik grške obalne straže, ponoči niso našli ne preživelih ne žrtev s ponesrečene ladje. Po njegovih besedah domnevajo, da se ljudje v podpalubju ladje niso mogli rešiti, ko se je ta začela potapljati, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Območje zahodno od polotoka Peloponez, kjer je potonila ladja, preiskujeta dva patruljna čolna, pa tudi helikopter in šest drugih ladij. Gre za območje, ki je eno najglobljih v Sredozemlju.

Po podatkih obalne straže so doslej našli 78 trupel, s čimer so popravili predhodno številko 79. Preživeli so 104 ljudje, ki jih bodo iz pristanišča Kalamata, kjer so bili začasno nastanjeni, danes in v petek prepeljali v begunska taborišča v bližini Aten. Nekaj več kot 25 jih sicer še zdravijo v bolnišnici, predvsem zaradi posledic podhladitve, so še sporočile oblasti.

Hkrati so oblasti začele prevažati posmrtne ostanke žrtev v Atene, kjer bodo odvzeli vzorce DNK-ja za njihovo identifikacijo, je poročala grška javna televizija ERT.

Končno število žrtev verjetno ne bo nikoli znano

Oblasti ocenjujejo, da bi bilo lahko smrtnih žrtev več kot 500, vključno s številnimi otroki. Ob tem poudarjajo, da dejansko število verjetno nikoli ne bo znano, saj številke temeljijo na pričevanjih preživelih in ocenah obalne straže o tem, koliko ljudi je bilo na prenatrpani ribiški ladji.

Po besedah rešenih prebežnikov je bilo na krovu ladje več kot 700 ljudi. Večina jih očitno ni mogla pravočasno zapustiti 30 metrov dolge in zarjavele ladje, ko se je ta v sredo zjutraj prevrnila in potonila približno 92 kilometrov od jugozahodne obale Grčije.

"To bi lahko bila najhujša pomorska tragedija v Grčiji v zadnjih letih," je za ERT povedala Stela Nanu iz agencije ZN-a za begunce (UNHCR). Po besedah ene od uslužbenk UNHCR-ja so preživeli "v zelo slabem psihološkem stanju". Preživeli so po navedbah obalne straže večinoma iz Sirije, Egipta in Pakistana.

Na tragedijo se je danes odzval papež Frančišek, ki je prek državnega tajnika Vatikana Pietra Parolina sporočil, da je globoko potrt. Po besedah Parolina papež moli za umrle, njihove bližnje in vse, ki jih je ta tragedija travmatizirala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Oblasti pridržale najmanj devet domnevnih tihotapcev

Po nesreči ladje s prebežniki so grške oblasti danes pridržale najmanj devet domnevnih tihotapcev, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovan vir. Domnevno naj bi šlo za Egipčane, med njimi pa naj bi bil tudi kapitan ladje.

Po navedbah omenjenega vira je ribiška ladja pred dnevi prazna zapustila Egipt, nato pa v libijskem pristanišču Tobruk prevzela prebežnike in se odpravila proti Italiji. Egipčane naj bi aretirali v grškem pristaniškem mestu Kalamata na Peloponezu.

Po poročanju BBC-ja, ki se sklicuje na grško televizijo, pa so grške oblasti prijele najmanj 11 ljudi, ki jih sumijo tihotapstva. Med njimi naj bi bili tudi Egipčani.

Po navedbah grških medijev, ki se sklicujejo na pričevanja rešenih prebežnikov, so morali ljudje za potovanje čez Sredozemsko morje plačati od štiri do šest tisoč dolarjev oziroma od okoli 3600 do nekaj več kot 5400 evrov.

Kako je v nesrečo vpletena grška obalna straža?

Medtem je Kriton Arseni iz gibanja Mera25, ki ga je ustanovil nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis, za italijansko tiskovno agencijo Ansa povedal, da naj bi se ladja začela potapljati po tem, ko jo je grška obalna straža začela vleči z vlečno vrvjo. Ob tem se je skliceval na pričevanja treh preživelih.

Ladja s prebežniki je pred dnevi izplula iz Libije in je bila namenjena v Italijo. Po navedbah grške obalne straže so tako njeni predstavniki kot tudi ladje, ki so plule mimo, ljudem ponudili pomoč prek radia, vendar naj bi prebežniki to zavrnili z utemeljitvijo, da želijo doseči Italijo.

Ker je bila ladja v mednarodnih vodah, je obalna straža lahko posredovala šele, ko se je ladja v sredo zjutraj znašla v težavah in se prevrnila, poroča DPA.

Grške oblasti so zaradi tragedije v državi razglasile tridnevno žalovanje.