Sojenje humanitarcem, med katerimi je tudi več tujih državljanov in ki obtožbe zavračajo ter jih označujejo za politično motivirane, je bilo kmalu po začetku novembra 2021 prekinjeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grozi jim do 25 let zapora.

Eden od obtoženih, aktivist Sean Binder, je za nemški portal Deutsche Welle leta 2021 dejal: "Če rečete, da je nekaj zločinsko ali junaško, namigujete, da gre za nekaj nenormalnega. A pomagati nekomu, ki se utaplja, je najbolj normalna stvar, ki jo lahko naredite."

Med obtoženimi je tudi Sarah Mardini, katere zgodba o begu iz Sirije je bila prikazana v filmu Swimmers (Plavalki).

Mardini, ki od leta 2015 živi v Nemčiji, kjer je dobila azil, je bila leta 2018 pridržana na grškem otoku Lezbos, kjer je delovala kot prostovoljka neprofitne organizacije za iskanje in reševanje Emergency Response Center International (ERCI). Na Lezbos se je namreč vrnila, da bi pomagala pri iskanju in reševanju prebežnikov na morju.

Grške oblasti so Mardini tri mesece držale v priporu, nato pa jo decembra 2018 po plačilu 5000 evrov varščine izpustile. Po navedbah njenega odvetnika ji Grčija zdaj ni dovolila udeležbe na sojenju, saj ji ne dovoli vstopiti v državo.

Sarah Mardini je prvič prispela na Lezbos s sestro Jusro leta 2015, ko sta kot begunki prek Turčije prebegnili v EU. Njuna zgodba je bila prikazana v celovečernem filmu Swimmers (Plavalki), ki spremlja pot sester iz razdejane Sirije do Berlina. Mlajša Jusra je nase prvič opozorila leta 2016, ko je kot plavalka na olimpijskih igrah v zastopala begunsko olimpijsko ekipo. Tekmovalka v plavanju je bila tudi Sarah.

Ko se je na poti po Egejskem morju med Turčijo in Grčijo čoln, s katerim sta potovali, začel potapljati, jima ga je uspelo potisniti do obale, s čimer sta rešili življenja preostalih beguncev na krovu.

Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je Grčijo v preteklosti obtožila, da "kriminalizira reševalce", grško obalno stražo pa, da na morju nezakonito zavrača begunce.