V Atenah se je zbralo okoli 30.000 ljudi, v Solunu pa 16.000. "Kar se danes dogaja, je veličastno," je v Solunu dejal Pavlos Aslandis, oče ene od žrtev nesreče. "To je zdaj svetovni boj," je rekel o protestih, ki so potekali tudi v tujini.

Kot poroča Deutsche Welle, so bili protesti večinoma mirni razen nekajminutnih incidentov, ko so nekateri ljudje na policiste metali kamne in pirotehnična sredstva, policija pa je uporabila solzivec in šokgranate.

"Dve leti po tragediji ni bil še nihče kaznovan, nihče ni v zaporu," je v nagovoru protestnikov dejal Ilias Papangelis, čigar 18-letna hči je umrla v nesreči.

Mati ene od žrtev, Maria Karistianu, je pred parlamentom v Atenah dejala, da je šlo za prikrivanje v slogu mafije.

Protestniki so nosili transparente in vzklikali "nimam kisika", kar so bile zadnje besede hčerke Marie Karistianu, ko je poklicala reševalno službo, da bi prijavila nesrečo. Številni so vzklikali tudi "morilci".

Protestniki so opozarjali, da ne bodo pozabili ne odpustili, vlado so obtožili, da ima krvave roke.

Protesti so potekali tudi v Londonu, Amsterdamu, Berlinu, Bruslju, Kölnu, Helsinkih, Nikoziji, Reykjaviku in Valetti.

Trčenje potniškega in tovornega vlaka

Nesreča se je zgodila 28. februarja 2023, ko se je potniški vlak zaletel v tovornega, potem ko sta bila oba pomotoma preusmerjena na isto progo.

Protestniki in družine žrtev so prepričani, da vlada skriva dokaze in izvaja netransparentno preiskavo.

Številni verjamejo tudi, da je 30 od 57 žrtev sprva preživelo trčenje, a so nato umrle v požaru, ki se je vnel zaradi nevarnih kemikalij, ki naj bi bile na tovornem vlaku. Deli poročila, ki so ga financirale družine žrtev in so pricurljali v javnost, naj bi potrjevali, da je tovorni vlak prevažal nezakonit tovor eksplozivnih kemikalij.

Javnost v Grčiji še vedno čaka na sojenje, ki še ni steklo zaradi dolge preiskave, zamud pri poročilih tehničnih strokovnjakov, še zdaj pa se dodajajo ljudje na seznam očividcev.