"V prvi polovici maja so vsak dan našteli več kot 10.000 novih primerov okužbe," pravi dopisnica Vlasta Jeseničnik.

Danes bodo v Italiji, eni od najbolj prizadetih držav na svetu v pandemiji, znova odprli restavracije in bare, pa tudi frizerske salone, trgovine na drobno, muzeje in knjižnice, po cerkvah pa bodo znova dovoljene maše. "Po raziskavah s konca preteklega tedna naj bi v ponedeljek odprlo svoja vrata komaj približno 60 odstotkov vseh doslej zaprtih trgovin na drobno, gostinskih lokalov in salonov osebne nege. Mali podjetniki se namreč bojijo nerentabilnosti, saj ob višjih stroških za zagotavljanje varnosti pričakujejo tudi nižji obseg prometa ‒ pri čemer pa so ob nespoštovanju vseh ukrepov pod kazensko odgovornostjo," pojasnjuje dopisnik RTV Slovenija iz Italije eno od velikih dilem, s katero so se morali v že tako zahtevnih časih spopasti številni podjetniki.

Znova se bodo lahko srečali tudi prijatelji, potem ko je bilo v prvi fazi ukrepov, ki so veljali do 4. maja, prepovedano združevanje, z izjemo oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu. "V preteklih dveh tednih je vlada dovolila srečevanje s sorodniki, pri čemer ni dovolila številčnejših srečanj in slavij ter še vedno opozarjala na meter varnostne razdalje. Od 18. maja dalje je krog dovoljenih srečanj razširila na prijatelje, hkrati pa ohranila vse ostale zapovedi in priporočila," rahljanje ukrepov glede združevanja razloži dopisnik. V času karantene sta njegovo delo in vsakdan potekala zelo drugače. Sicer živahne italijanske ulice so bile kot opustošene, strah se je ob hitrem širjenju novega koronavirusa in srhljivih številkah, o katerih smo poročali marca in aprila, hitro širil med prebivalci po vsej državi.

Italija na 6. mestu po številu okuženih, Rusija že na 2.

Skupno število okuženih v Italiji je 225.435, za boleznijo covid-19 pa je umrlo 31.908 ljudi, kar Italijo uvršča na 6. mesto po številu okuženih in na 3. mesto po številu smrtnih žrtev (za ZDA in Združenim kraljestvom). Vlada je na začetku marca sprejela ostre ukrepe, med drugim strogo karanteno, življenje na Apeninskem polotoku je bolj kot ne obstalo, v zadnjih tednih pa, zelo počasi, gospodarske aktivnosti v državi počasi oživljajo, medtem ko bodo šole do jeseni ostale zaprte.

Sorodna novica V Italiji strah pred prihodnostjo, malo testov v Rusiji, neorganiziranost v ZDA

Po vsem, kar opazim na ulicah Rima in slišim prek kolegov iz drugih mest, lahko ocenim, da so bili Italijani v prvi fazi pretežno zelo vestni pri spoštovanju ukrepov, pojasnjuje dopisnik. "Da jim je s tem uspelo zajeziti epidemijo, je očitno iz podatkov o vztrajnem upadanju dnevnega prirasta novih primerov. Čeprav smo se v preteklih tednih pogosto osredotočali na prekrškarje v natrpanih revnih naseljih mest na jugu države, ostaja velika uganka tega časa Lombardija na severu države. Medtem ko jim je v drugih najbolj ogroženih deželah severa, kot sta Benečija in Emilija-Romanja, uspelo precej učinkovito zajeziti razmah epidemije, to še vedno ne velja za Lombardijo in Piemont." V Lombardiji je doslej umrlo več kot 15.000 ljudi, okuženih je bilo več kot 84.000 ljudi, v Piemontu je bilo okuženih blizu 30.000 ljudi, umrlo jih je 3500. Kot razloži, je v teh deželah tudi v tednih karantene delal največji delež zaposlenih, saj gre za kmetijsko in industrijsko zelo razvit del države. Po njegovih besedah številni analitiki svarijo, da bi vsaj v teh dveh deželah morali gostinski lokali in saloni osebne nege ostati še naprej zaprti.

"Če pogledam po Rimu, opažam, da se približno polovica mimoidočih še naprej drži vseh navodil. V zaprtih javnih prostorih je skoraj nemogoče srečati človeka brez maske na obrazu. In čeprav se je povečalo število tistih, ki se zadržujejo pred lokali, iz katerih so lahko doslej jemali hrano in pijačo za s sabo, za zdaj še nisem videl nikogar, ki bi se na ulici rokoval ali objel v pozdrav," opiše novo resničnost, na katero se navaja sicer z dotiki in poljubi prepredena italijanska kultura.

Rusija glede poteka epidemije nekaj tednov zaostaja za Italijo

Rusi glede uvedbe fizične razdalje zaradi drugačne kulture niso imeli takih težav. Epidemija se je tam začela nekaj tednov pozneje kot v Italiji, maj je v znamenju hitrega naraščanja števila okuženih. Rusija se je pred dnevi povzpela na 2. mesto po številu potrjenih okužb na svetu, zdaj jih ima več kot 280.000, pred njo so ZDA.

Virus prinesli ruski turisti iz Evrope

Največ okužb je v evropskem delu Rusije. Kot razloži Jeseničnikova, je virus v 145-milijonsko državo prišel iz Italije, Švice, Avstrije, Francije, od koder so se ljudje konec februarja, na začetku marca vračali z zimskih počitnic in potovanj po Evropi. "Konec marca je bilo po uradnih podatkih okuženih 2337 ljudi. Mnogi strokovnjaki so takrat opozarjali, da Rusija ne izvaja dovolj testiranj in da je okuženih več," razvoj oriše dopisnica RTV Slovenija iz Rusije Vlasta Jeseničnik. Kot opomni, pa zadnja dva dneva število okuženih počasi pada, kar je dober obet za naprej. Podobno kot v drugih državah tudi v Rusiji stroka ocenjuje, da je dejansko okuženih več, kot kažejo podatki. "Tudi moskovski župan Sobjanin je nedavno dejal, da je v Moskvi okuženih dvakrat več ljudi, kot kažejo uradni podatki. Število testiranj so v zadnjih tednih povečali, opravili so jih skoraj 7 milijonov," razloži dopisnica.

Čeprav ima Rusija zelo visoko število potrjenih okužb, pa uradni podatki kažejo na zelo nizko umrljivost za covidom-19. Umrlo je nekaj več kot 2.600 ljudi. Kot pojasnjuje dopisnica, v Rusiji med smrtne žrtve bolezni štejejo samo tiste, pri katerih je bil koronavirus neposreden vzrok smrti. Nizka umrljivost je tudi tema člankov tujih medijev. "Avtorji člankov v New York Timesu, Financial Timesu in Bloombergu se sklicujejo na uradne podatke, ki jih je mogoče najti na spletni strani Moskve in ruskih regij. Ti kažejo, da je aprila letos v Moskvi umrlo več kot 11.800 ljudi, 1800 več kot aprila lani. Moskovski oddelek za zdravje je sporočil, da je bil koronavirus resničen vzrok za njihovo smrt pri manj kot 40 odstotkih okuženih."

Čeprav se je obdobje dela prostih dni končalo, večina regij ukrepov za zajezitev koronavirusa še ni začela rahljati. V Moskvi, kjer so bili sprejeti najstrožji ukrepi, bodo ti veljali do konca maja. "Zaprli so šole, gledališča, trgovske centre, restavracije. Javnega potniškega prometa niso ustavili, so pa uvedli sistem elektronskih dovolilnic, brez katerih je mogoče le do najbližje trgovine z živili ali lekarne," v nekaj besedah strne preobrat v vsakdanu Moskovčanov.

V nedeljo so ruske oblasti sporočile, da bodo dovolile vstop v državo tujim športnikom, ki tekmujejo v ruskih ligah. Marca je država zaprla meje za tuje državljane in prekinila letalske povezave, z izjemo povratnih letov za svoje državljane. Zdaj se bodo tuji športniki lahko vrnili v državo, a bodo najprej morali v dvotedensko karanteno.

Koronavirus je tako, podobno kot v številnih svetovnih prestolnicah, za več tednov izpraznil tudi moskovske ulice in trge. "Rdeči trg, muzeji, katedrale, parki samevajo. 12. maja so se odprla gradbišča, zagnali so tovarne. Številni prebivalci glavnega mesta so se vrnili na delo, več je potnikov na avtobusih, vlakih in podzemni železnici. Odprtje trgovskih centrov, gledališč, koncertnih dvoran, fitnesov, lokalov je mogoče pričakovati junija. V Moskvi je v zaprtih javnih prostorih obvezno nošenje zaščitnih mask in rokavic. V nekaterih ruskih regijah, kjer je epidemiološka slika ugodna, omejitve počasi opuščajo. Dovoljeni so sprehodi in rekreacija na prostem, odprli so manjše trgovine, frizerske in kozmetične salone. Kdaj se bodo odprle meje, za zdaj ni znano," opisuje novo realnost.

Po 3. juniju ne bo potrebna karantena ob vstopu v Italijo

Kdaj bodo Moskvo znova lahko obiskali tuji turisti, torej ostaja še neznano. Kdaj se bodo lahko vrnili v Rim, ki je v veliki meri odvisen od turizma, je sicer že znano, 3. junija bo namreč odpravljena karantena za prišleke iz tujine, vprašanje pa je, v kolikšni meri se bodo dejansko vrnili in s tem pomagali h gospodarski oživitvi. "Z vsakim odpravljenim ukrepom je Rim glasnejši in živahnejši, toda še vedno smo daleč od običajnih zastojev in gneče okoli velikih spomenikov. V preteklih dveh tednih so se napolnili predvsem parki. Pločniki so še vedno pretežno opusteli, čemur se ne smemo čuditi: dokler so bili zaprti lokali, je bilo mestno središče domala brez stranišč, kar pomeni, da smo po centru srečevali samo tiste, ki so živeli v bližini. Domnevam, da se bodo s ponedeljkovim odprtjem trgovin in lokalov napolnili tudi pločniki, toda turistov še ne bo tako kmalu nazaj," pravi rimski dopisnik. Ob tem doda, da njegova soseda, ki dela v hotelu, domneva, da čezoceanskih gostov ne bo pred septembrom, romarskih skupin pa ne pred zimo. Seveda se delavci v turizmu nadejajo evropskih kulturnih turistov: muzeji in razstave se odpirajo v prihodnjem tednu, gledališča in kinematografi naj bi jim sledili sredi junija.

Tako številne Italijane kot številne Ruse je pandemija pahnila v eksistencialno stisko. Državi sta, tako kot druge po svetu, sprejeli že vrsto finančnih sklopov za prebroditev posledic pandemije. A številni v obeh državah do oblasti ostajajo kritični, v Italiji je eden od perečih problemov počasnost izplačila finančne pomoči. Vlada v Rimu je v sredo sprejela nov sveženj ukrepov, vreden 55 milijard evrov, namenjen podjetjem in družinam. Ta sveženj pomoči je zelo heterogen, v njem je za vsakega nekaj, meni dopisnik in ocenjuje, da je škoda prevelika, da bi jo lahko vlada rešila z odloki. "Primerjajte doslej odobreno pomoč v vrednosti 80 milijard evrov s predvidenim izpadom bruto domačega proizvoda v vrednosti vsaj 150 milijard evrov. Osebno menim, da bi morala Contejeva vlada zbrati drznost in modrost ter krizo izkoristiti za nekaj jasno določenih poudarkov, s katerimi bi razvoju italijanskega gospodarstva ponudila novo smer. Toda tega ni storila, ampak je dala vsakomur nekaj. Če k temu prištejemo birokratske postopke in izgubljanje energije pri vsakodnevnih pogajanjih z razmeroma močnimi deželnimi predsedniki, opazimo, da so očitki upravičeni," povzema bistvo težav.

Doslej le 600 evrov pomoči, a za 1600 evrov davkov in prispevkov

Po njegovih besedah se prebivalci, ki so upravičeni do kakršne koli pomoči, zlasti pritožujejo zaradi hudih birokratskih zamud, ki so povezane z izplačevanjem subvencij, nepovratne pomoči in nadomestil za čakanje. "Znanka, ki ima svojo turistično agencijo, mi je, denimo, zaupala, da je doslej dobila komaj 600 evrov podpore za marec, medtem ko je morala v zadnjih treh mesecih ‒ kljub 100-odstotnemu izpadu prometa in dohodka ‒ plačati za 1600 evrov davkov in prispevkov. S takšnimi anomalijami daje državni aparat državljanom izredno slabe znake, zato je v zraku veliko malodušja."

Med primeri, ki so, kot navaja sogovornik, milo rečeno čudni, je, denimo, 3 milijarde evrov pomoči za ustanovitev nove nacionalizirane Alitalie, čeprav gre za enega najhujših izgubarjev med evropskimi letalskimi prevozniki, ki je pred epidemijo pridelal za dobre pol milijarde evrov novih izgub na leto.

Nihče ne sanja o Ameriki ali Maldivih

Turizem, ki je ena od glavnih gospodarskih panog v Italiji, lani je predstavljal 13 odstotkov BDP-ja, bo zaradi epidemije novega koronavirusa ena od najbolj prizadetih panog. "Sledi mu kultura, ki je v Italiji lahko vsaj delno tudi dobičkonosna. Hud udarec je utrpel ves javni transport, zlasti letalski. Težko se bo pobrala tudi tekstilna panoga; nekateri proizvajalci so že predlagali, naj vlada letošnje poletne razprodaje z julija prestavi na avgust, da bi tako v naslednjih dveh mesecih pokrpali vsaj del pomladnega izpada," našteva panoge, ki so se znašle v velikih težavah.

Podobno kot v drugih državah, bo tudi v Italiji letos v ospredju domači turizem. Podobno kot v Sloveniji tudi v Italiji vlada državljane spodbuja, naj letošnje počitnice preživijo doma. "Zaradi izgub, ki so jih bili deležni družinski proračuni, domnevam, da se bo večina odločila za krajše in cenejše počitnice. Mnogi so v preteklih mesecih tudi porabili letošnji dopust. Z nekaterimi ljudmi sem v preteklih dneh načel pogovor o počitnicah: letos prav nihče ne sanja o Ameriki ali Maldivih, zato pa kaže, da bodo poleg domačih obmorskih letovišč Italijani polnili tudi hribovske kraje v Alpah in Apeninih," Petrovec opisuje spremenjene poletne načrte.

Kaj bo v primeru drugega vala?

Za številne bo dejavnik, da se bodo odločili za počitnice doma, tudi strah pred morebitno okužbo v tujini, številni strokovnjaki ves čas omenjajo tudi morebitni drugi val širjenja jeseni. "Vendar pa so strokovnjaki v preteklih dneh izgubili primat prvih minut informativnih oddaj, saj je prevladala miselnost, da je treba državo znova pognati, pa naj stane, kar hoče," pojasnjuje Petrovec in ob tem dodaja, da si je vlada v Rimu pridržala pravico, da v primeru poslabšanja epidemiološke slike znova zapre posamezna področja države. "Toda s ponovnim zagonom bo to zelo težko, zlasti v Lombardiji, Piemontu, Emiliji-Romanji in Benečiji: skupaj ustvarijo polovico italijanskega bruto domačega proizvoda, z njihovo zaustavitvijo pa bi se ustavil tudi preostanek države."

Putinu padla podpora

Tudi v Rusiji so številni nezadovoljni z odzivom oblasti. "Majska anketa neodvisne agencije za
raziskave javnega mnenja center Levada je pokazala, da je podpora predsedniku Putinu
precej padla. Ljudje so nezadovoljni. Več milijonov ljudi je ostalo brez dela, pomoč, ki jo je
namenila vlada, po mnenju večine ni dovolj," pojasnjuje dopisnica iz Rusije. Na vprašanje, ali so zaradi tega Rusi protestirali, odgovarja, da so se zaradi prepovedi zborovanj v času epidemije protesti opozicije v Moskvi in nekaterih drugih mestih preselili na splet. Protesti proti omejevanju gibanja pa so kljub prepovedi potekali v Vladikavkazu v Severni Osetiji.

Za konec nismo mogli mimo ruskega opazovanja ameriško-kitajskega obračunavanja glede izvora novega koronavirusa. "Ruski mediji obračunavanje med Washingtonom in Pekingom pozorno spremljajo. Rusija je Kitajski stopila v bran glede zahtev nekaterih zahodnih držav, da bi morala Kitajska plačati za veliko gospodarsko škodo, ki jo je povzročila pandemija. V Kremlju in na zunanjem ministrstvu so večkrat dejali, da so te zahteve nesprejemljive," nepresenetljivo tradicionalno zavezništvo držav, ki se odraža tudi glede pandemije, potrdi Jeseničnikova.