Razprava o predlogu ustavnega zakona se trenutno vrti okoli reševanja izrednih razmer. Zadnji predlogi tako kažejo, da naj bi šli volivci v primeru nezaupnice vladi izvoljenega premierja takoj na nove volitve.

Pri odstopu naj bi premier sam predlagal razpust parlamenta in nove volitve – če tega ne bi storil, pa bi lahko predsednik republike podelil mandat drugemu parlamentarcu koalicije. V primeru smrti ali opravilne nesposobnosti premierja pa je presoja izključno na predsedniku, vendar pa lahko neizvoljenega mandatarja imenuje samo enkrat v istem sklicu parlamenta.

Zaenkrat kaže, da bo reforma predvidela tudi prag, ki ga mora premierjeva stranka ali koalicija preseči, če hoče dobiti večino mest v parlamentu. Ta naj bi se vrtel okoli 40 odstotkov glasov.

Sorodna novica Ali bodo v Italiji že na naslednjih volitvah neposredno volili predsednika vlade?

Predlog reforme sproža kritike. Iz opozicije protestirajo, ustavni pravniki pa opozarjajo zlasti glede krčenja pristojnosti predsednika države. Javno mnenje zaenkrat večinsko podpira zamisel o neposrednih volitvah premierja, a do konca postopka in verjetnega referenduma bo minilo še precej časa.

To je kronska od treh reform, ki jih hoče koalicija Giorgie Meloni izpeljati v tem mandatu. Sprožila jo je premierkina stranka Bratje Italije. Druga velika reforma – o večji avtonomiji dežel, na pobudo Salvinijeve Lige – čaka samo še na potrditev poslanske zbornice. Tretja pa je pravosodna reforma in je predvsem v interesu stranke Naprej, Italija, ki z njo po koščkih odpravlja zlorabo uradnega položaja, krči obseg prisluškovanja osumljencem ter delno omejuje javni dostop do sodnih dokumentov.