V 135-članskem parlamentu so osvojile od 73 do 80 poslanskih sedežev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Relativni zmagovalci predčasnih volitev so sicer socialisti, ki jih je podprlo 23 odstotkov volivcev in naj bi osvojili 33 sedežev.

Katalonska republikanska levica (ERC) je osvojila 21 odstotkov glasov in naj bi v parlamentu zasedla enako število sedežev kot socialisti. Na tretjem mestu je stranka Skupaj za Katalonijo (JxCat), ki je osvojila približno 20 odstotkov glasov oziroma 32 poslanskih mandatov. Skrajno leva stranka CUP, ki si prav tako prizadeva za neodvisnost Katalonije, je osvojila 6,5 odstotka glasov oziroma 9 poslanskih sedežev.

Poraz konservativcev, uspeh skrajne desnice

Konservativna Ljudska stranka (PP), ki je v nacionalnem parlamentu največja opozicijska stranka, je medtem utrpela hud poraz. S 3,8-odstotno podporo in tremi mandati je pristala na zadnjem mestu. Močno je bila poražena tudi desnoliberalna stranka Ciudadanos, ki je v primerjavi z volitvami leta 2017 izgubila kar 30 poslanskih sedežev in jih ima zdaj zgolj šest.

Več glasov kot PP in Ciudadanos je osvojila skrajno desna stranka Vox, ki se je s 7,7 odstotka glasov in 11 sedeži prvič prebila v katalonski parlament.

Edino upanje socialistov, da sestavijo regionalno vlado, je, da se ERC in JxCat ne bi mogla dogovoriti za sodelovanje. Stranki JxCat in ERC, ki sestavljata regionalno vlado in zagovarjata neodvisnost od Španije, sta se namreč zaradi različnih pogledov, kako doseči neodvisnost, na volitve podali močno razdeljeni.

Socialisti naj bi bili za ERC, ki v nacionalnem parlamentu v Madridu podpira manjšinsko vlado pod vodstvom socialističnega premierja Pedra Sáncheza, sprejemljivejši partner.

Socialisti sicer nasprotujejo odcepitvi regije na severovzhodu države, vendar pa so v nasprotju z nekdanjo konservativno vlado odprti za pogajanja, poroča AFP. Njihov vodilni kandidat, nekdanji španski minister za zdravje, Salvador Illa, je v nedeljo znova pozval k spravi med Španci in Katalonci. "Spremembe ni mogoče ustaviti. Katalonija ljubi Španijo," je dejal.

Ker je njegova stranka osvojila največ glasov, bo Illa prvi poskušal oblikovati vlado, a mu to najverjetneje ne bo uspelo. Priložnost bo v tem primeru dobil vodilni kandidat ERC-ja Pere Aragonès, dosedanji podpredsednik Katalonije.

"Katalonija mora začeti novo etapo pod vodstvom ERC-ja. Imamo veliko moč za dosego samoodločbe, osvoboditev zaprtih zagovornikov samostojnosti, za vrnitev tistih v izgnanstvu ter za organizacijo referenduma in vzpostavitev katalonske republike," je Aragonès povedal v nedeljo zvečer.

Predsedniška kandidatka JxCat-a Laura Borras je povedala, da je že govorila z vodilnim kandidatom ERC-ja in tudi vodjo CUP-a.

Njen strankarski kolega in nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemonta, ki je v izgnanstvu v Belgiji, pa je dejal, da ima neodvisnost Katalonije tolikšno podporo kot še nikoli. "Sporočilo ljudi je jasno. Želijo neodvisnost," je povedal.

Volitve, ki so potekale ob strogih ukrepih zaradi pandemije covida-19, je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba, ki je bila 53-odstotna.

Katalonci so morali na predčasne volitve, potem ko je bil lani tedanji katalonski predsednik Quim Torra zaradi neposlušnosti kaznovan s prepovedjo opravljanja javnih funkcij in tudi avtomatično razrešen s položaja.

Torra je v odzivu na volitve zapisal, da morajo zagovorniki neodvisnosti upoštevati mandat, ki so jim ga dali volivci. To je "zgodovinska zmaga neodvisnosti", je zapisal na Twitterju.

Na volitvah so lahko sodelovali tudi obsojeni zagovorniki neodvisnosti, ki pa bodo morali sedaj najverjetneje nazaj v zapor. Tožilstvo je namreč zahtevalo, da devetim politikom odvzamejo pravico do gibanja na prostem. Kdaj bo sodišče odločalo o zahtevi tožilstva, za zdaj ni znano.