Pobudnikom referenduma, ki je bil sicer zgolj posvetovalne narave, ni uspelo doseči 50-odstotne volilne udeležbe, ampak je na volišče prišlo le dobrih 36 odstotkov volivcev. Ti so z veliko večino – 91 odstotki – podprli spremembo imena v Severna Makedonija, s čimer bi se končal 27-letni spor z Grčijo, hkrati pa bi Makedoniji odprl pot v evroatlantske povezave, to je Evropsko unijo in Nato.

Premier Zaev "preti" s predčasnimi volitvami
A kot poroča Anžin, se je zdaj začel boj za interpretacijo izida. Premier Zoran Zaev pravi, da je treba upoštevati voljo tistih, ki so glasovali, zato parlament poziva k spremembi ustave, za kar potrebuje glasove opozicije. Kot pravi, za EU in Nato ni alternative, prav tako ni nihče našel boljšega dogovora z Grčijo. Poziva k enotnosti in političnim nasprotnikom sporoča: "Pričakujem, da bo stranka VMRO-DPMNE spoštovala demokratično odločitev večine volivcev, sicer ne bo druge izbire, kot da izberemo drugo demokratično rešitev, to pa so predčasne volitve."

Žogica je na strani opozicije, ki v prvih izjavah ni dajala pretiranih upov za dogovor. "Ljudje so zavrnili dogovor. Prebivalci Republike Makedonije, ki jim to ozemlje pripada, so pokazali veliko mero demokratičnosti in domoljubja," je dejal predsednik stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski.

Predčasnih volitev si opozicija ne želi, saj je notranje razklana, vladi pa se izteka čas, če želi sporazum o imenu ohraniti pri življenju, dodaja Anžin.

Vlada potrebuje 80 glasov, ima jih 71
Makedonski mediji so v ponedeljek poročali, da bo Zaev predčasne parlamentarne volitve sklical, če v desetih dneh ne bo dobil podpore članov VMRO-DPMNE-ja za ustavne spremembe. Za njihovo potrditev namreč potrebuje podporo najmanj 80 poslancev v 120-članskem parlamentu, vlada pa ima podporo 71 poslancev. Po navedbah portala Prisma, ki navaja vire v vladnem SDSM-ju, naj bi predčasne volitve v tem primeru organizirali najpozneje do 25. novembra.

Zaev upa na dogovor
"Seveda obstaja možnost volitev. Zakoni in ustava določata, kaj sledi. A upam, da bomo uspeli doseči dogovor. Proces ne more biti na mrtvi točki, stvari morajo iti naprej," je dejal Zaev dan po referendumu.

Predsednik Ivanov: Dejstvo je, da je bil referendum neuspešen
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je v odzivu poudaril, da referendum ni uspel ter pozval makedonsko vlado, naj ne poskuša spremeniti tega dejstva in prevzame odgovornost pred makedonskim narodom. "Ne podcenjujte suverene volje makedonskega naroda. Ne moremo govoriti o volji večine, če zakonski pogoji za veljavnost referenduma niso izpolnjeni. 36,9 odstotna volilna udeležba ni volja naroda, pač pa je 63,1 odstotka tistih, ki se ga niso udeležili," je povedal Ivanov. Dodal je, da karkoli bo vlada naredila, ne more spremeniti dejstva, da je bil referendum neuspešen.

Makedonska diaspora: Poraz vladajoče koalicije
Združena makedonska diaspora (UMD) je opozorila, da je zaradi prenizke volilne udeležbe referendum po ustavi neveljaven, zato ga je označila za poraz vladajoče koalicije. Zato je pozvala k odstopu premierja Zaeva in zunanjega ministra Nikole Dimitrova. Nevladna organizacija UMD s sedežem v Washingtonu sebe označuje za vodilni glas Makedoncev v tujini.

Bruselj: Zgodovinska priložnost za spravo in za korak proti EU-ju
V EU-ju so se na izid makedonskega referenduma odzvali s pozivom vsem političnim in institucionalnim igralcem, naj delujejo nadstrankarsko ter izkoristijo to zgodovinsko priložnost za spravo v regiji in za odločilen premik države na poti v Unijo. "Na mirnem in demokratičnem glasovanju se je velika večina tistih, ki so izkoristili volilno pravico, izrekla za prespanski sporazum o vprašanju imena in njihovi evropski poti," sta v skupni izjavi zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn. Zdaj je po navedbah Mogherinijeve in Hahna na potezi parlament, ki bo nadaljeval korake za uresničitev dogovora o imenu z odločitvijo o sprejetju ustavnih sprememb. "To je zgodovinska priložnost ne samo za spravo v regiji, temveč tudi za odločilen premik države na njeni poti v EU," sta poudarila Mogherinijeva in Hahn.

Grčija in Bolgarija: Glasu za ne bi smeli prezreti
Grčija je ocenila, da bi – čeprav referendum zaradi prenizke volilne udeležbe ni veljaven – Skopje moralo uresničiti sporazum z Grčijo. "Priložnosti se ne sme zamuditi," je v ponedeljek v Atenah dejal tiskovni predstavnik vlade Dimitris Canakopulos. Makedonska soseda Bolgarija pa je pozvala Skopje k spoštovanju podpore večine na referendumu o članstvu v EU-ju in Natu. "Vaš glas je viden in jasen, zato ga ne bi smeli prezreti," je zapisalo bolgarsko zunanje ministrstvo.

Tudi ZDA so pozdravile izid nedeljskega referenduma v Makedoniji, na katerem so po njihovi oceni državljani izrazili podporo članstvu države v EU-ju in Natu s sprejemom sporazuma Makedonije in Grčije o spremenjenem imenu Makedonije.

Rusija: Proces mora potekati v skladu z zakoni
Rusija, ki je sporočila, da po referendumu pozorno spremlja razmere v državi, je prek tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova izrazila pričakovanje, da bo celoten proces potekal v skladu z zakoni.

Peterle: Imamo "da in ne" položaj
Slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu Lojzeta Peterleta, ki je predsednik delegacije odbora za odnose z Makedonijo v Evropskem parlamentu, izid nedeljskega referenduma o imenu Makedonije ni presenetil. Vzroke za nizko udeležbo vidi v tem, da veliko Makedoncev živi v tujini, od katerih jih zelo majhen delež voli, pa tudi v nestrinjanju s sporazumom v delu političnega prostora. "Tako imamo 'da in ne' situacijo. Formalno neuspeli referendum glede na kriterij udeležbe in močan 'za' tistih, ki so se ga udeležili. To pomeni, da ostaja izziv odprt," je dejal Peterle.

Vajgl: Pomembno je, da mednarodna skupnost še naprej podpira Makedonijo
Evropski poslanec Ivo Vajgl, uradni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo, pa je v odzivu na nedeljski referendum v Makedoniji poudaril pomen nadaljnje podpore mednarodne skupnosti Makedoniji na poti v evroatlantske povezave. "Zdaj je pomembno, da mednarodna skupnost, EU in Nato, še naprej podpirata Makedonijo na poti v evroatlantske integracije. Preostalo delo bodo morali opraviti makedonski politiki, ki se morajo zavedati, da gre za dolgoročni interes ali celo za usodo makedonskega naroda in države. To je več in pomembnejše od strankarskih interesov in verjetnih izsiljevanj, da se 'pozabi' na nezakonita ravnanja prejšnje oblasti," je navedel Vajgl.

Kacin: Izid izjemno pozitiven
Slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin je ocenil, da je izid kljub manj kot 50-odstotni udeležbi "izjemno pozitiven". "To, da več kot devet od desetih sodelujočih podpira spremembo imena, zato da bi se lahko zgodil vstop Makedonije v Nato in sprožil proces pogajanj za vstop v EU, jasno kaže usmerjenost v prihodnost," je pojasnil Kacin.