
V Nemčiji lahko 59 milijonov volilnih upravičencev do 18. ure odda glas za svojo kandidatko oz. kandidata iz okrožja in za eno od 29 strank, ki se potegujejo za vstop v bundestag. Po volilni reformi leta 2023 se sicer nemški parlament krči s 733 na 630 sedežev, kar pomeni, da sedež ne bo več zagotovljen vsakemu zmagovalcu okrožja.
Predčasne volitve v Nemčiji potekajo po tem, ko je decembra lani nemški kancler Olaf Scholz (SPD) po odhodu liberalcev (FDP) iz vlade pričakovano izgubil zaupnico v bundestagu. Zadnje predčasne volitve v Nemčiji so bile leta 2005, ko je zaupnico izgubil takratni socialdemokratski kancler Gerhard Schröder.
Podobno kot takrat se tudi tokrat zmaga napoveduje CDU/CSU-ju, ki mu javnomnenjske raziskave namenjajo okoli 30 odstotkov podpore, s čimer bi lahko vodja CDU-ja Friedrich Merz postal novi nemški kancler. CDU pod Merzem velja za konservativnejšega, prvič pa se je zgodilo, da je kršil tabu sodelovanja s skrajno Alternativo za Nemčijo (AfD), ko je ta v bundestagu potrdila Merzev predlog glede zaostritve migracij.
Skrajno desna stranka AfD se bo medtem verjetno tokrat prvič zavihtela na drugo mesto, saj ji ankete napovedujejo okoli 20 odstotkov glasov. Tretje mesto naj bi zasedli socialdemokrati (SPD) z okoli 15 odstotki glasov, tik za njimi pa naj bi bili Zeleni z okoli 13 odstotki glasov. V bundestag bi se lahko uvrstila še Levica, ki ji ankete namenjajo slabih osem odstotkov podpore, medtem ko bi lahko zunaj parlamenta tokrat ostali liberalci (FDP) in levo Zavezništvo Sahre Wagenknecht.
Kot je za Radio Slovenija poročala RTV-jeva dopisnica iz Berlina Maja Derčar, še pred nekaj dnevi več kot petina vseh volivk in volivcev ni bila odločena, koga voliti. A kot je dodala, se glede na javnomnenjske ankete podpora strankam že dobro leto dni v resnici ne spreminja. Volilno kampanjo je sicer med drugim zaznamovalo vmešavanje Rusije v volitve, toda po mnenju nemškega notranjega ministrstva ni bilo povzročene veliko škode. Pristojni tako zagotavljajo, da bodo volitve svobodne in poštene.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje