V Atenah se je zbralo približno tisoč protestnikov, protesti so potekali tudi v Solunu in Larisi blizu kraja torkove nesreče.

Vlada je napovedala temeljito preiskavo okoliščin nesreče, v kateri sta trčila potniški in tovorni vlak. V sredo je zaradi nesreče odstopil grški minister za promet Kostas Karamánlis.

On je prevzel odgovornost za napake oblasti pri urejanju železniškega sistema, ki po njegovih besedah ni primeren za 21. stoletje. Nasledil ga je Giorgos Gerapetritis, ki je obljubil, da bodo odkrili vzrok nesreče, posodobili železniško omrežje in vzpostavili varnost v železniškem prometu.

"To je zelo velika odgovornost," je povedal ob predaji poslov na ministrstvu in dodal, da je naloga vlade, da se takšna nesreča ne bo zgodila nikoli več. Družinam žrtev se je tudi opravičil.

Grški premier Kiriakos Micotakis je odgovornost za nesrečo pripisal "tragični človeški napaki", česar pa preiskovalci doslej še niso potrdili.

59-letni postajni načelnik, ki so ga v povezavi z nesrečo aretirali kmalu po njej, naj bi medtem priznal odgovornost za nesrečo. "Menim, da je postajni načelnik priznal odgovornost, malomarnost in napako," je danes dejal tiskovni predstavnik grške vlade Janis Ojkonomu. Načelnik naj bi popoldne stopil pred sodnika.

Ojkonomu je ob tem pojasnil tudi, da so zamude pri namestitvi potrebne zaščitne opreme na progah posledica "kroničnega slabega delovanja in desetletij neuspešnega" državnega upravljanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V državi so razglasili tridnevno žalovanje za 46 žrtvami. Več deset ljudi je hudo poškodovanih.

Na potniškem vlaku je bilo 350 ljudi, med njimi so bili številni študenti, ki so se po podaljšanem prazničnem koncu tedna vračali v Solun, poroča BBC.

Večdesetletno zanemarjanje železnic

Proti grškemu državnemu železniškemu podjetju OSE medtem letijo resne obtožbe. Člani železniškega sindikata so že dolgo opozarjali na možnost nesreč, saj elektronski nadzorni sistem na progi Atene–Solun skorajda ni deloval.

Po poročanju grškega poslovnega časopisa Naftemporiki so se na progi že večkrat zgodile manjše nesreče ali pa je do njih skoraj prišlo. Na to naj bi nazadnje opozorili pred tremi tedni. "Dokler ne bodo sprejeti zaščitni ukrepi za delovna mesta ter varno delovanje in promet vlakov, se nesreče ne bodo končale," piše v pismu sindikata z dne 7. februarja.

Na pomanjkljivosti so opozorili tudi v drugem pismu, ki ga je sindikat strojevodij novembra lani poslal ministrstvu za promet. Po navedbah iz pisma svetlobna signalizacija na progi že več let ne deluje, prav tako tudi ne evropski sistem za nadzor vlakov, ki te pred nevarnostjo ustavi. Poleg tega varnostni in svetlobni sistemi v predorih ne delujejo v celoti že več kot 15 let, še piše v pismu, ki ga je pridobila nemška tiskovna agencija DPA.

Za danes so razglasili stavko zaradi zanemarjanja železnic. "Bolečina se je spremenila v jezo zaradi več deset mrtvih ljudi in ranjenih potnikov in kolegov," so zapisali ob napovedi stavke. "Vladno nespoštovanje železnic je privedlo do te tragedije."

Medtem so reševalci nadaljevali delo na kraju nesreče. V bližnjo bolnišnico še vedno prihajajo sorodniki žrtev, da predložijo DNK, s katerim bodo lahko potrdili identiteto umrlih. Proces prepoznave je močno otežen pri potnikih, ki so sedeli v prvih vagonih, kjer je bila sila trka največja, pozneje pa je izbruhnil še požar. Po navedbah predstavnika gasilske brigade Vasilisa Vartakojanisa je bilo v prvih vagonih do 1300 stopinj Celzija.