Kot je sporočila dopisnica TV Slovenija Polona Fijavž, so podatki vzporednih volitev naslednji: SPD 26 %, CDU/CSU 24 %, Zeleni 14,5 %, FDP 12 %, AFD 10 %, Levica 5 %. To so podatki, ki jih je objavila nemška televizija ZDF.

Televizija ARD pa vodilnima strankama napoveduje po 25 % glasov, Zelenim 15 %, AfD-ju 11 odstotkov, FDP-ju 11 odstotkov, Levici pet odstotkov, sledijo še druge stranke.

Uradni izidi volitev bodo znani ponoči. Za zdaj pa ostaja odprto vprašanje, ali bo v nemškem parlamentu tudi v novem mandatu šest strank. Levica naj bi namreč osvojila pet odstotkov glasov, s čimer bi le za las ostala v parlamentu. Meja za vstop v bundestag je namreč pri petih odstotkih.

Vzporedni izidi obeh televizij temeljijo na anketiranju volivcev ob njihovi oddaji glasov. Pri tem niso upoštevali glasov, ki so jih volivci oddali po pošti, po nekaterih ocenah je teh celo 50 odstotkov.

Veliko razočaranje v CDU/CSU-ju in pri Zelenih

Kot je še poročala Polona Fijavž, je razočaranje veliko tako v koaliciji CDU/CSU kot pri Zelenih. "Izguba glasov glede na zadnje volitve je boleča. Toda naše geslo je najprej država, potem stranka. Prvi izidi kažejo, da bi koalicijo lahko sestavile stranke CDU, FDP in Zeleni," je dejal generalni sekretar stranke CSU Paul Ziemiak.

Kanclerska kandidatka Zelenih Annalena Baerbock pa je dejala, da so kljub zgodovinsko najboljšem rezultatu zgrešili želeni cilj, da bi postali najmočnejša sila v Nemčiji: "Želeli smo si več. Tega nismo dosegli, tudi zaradi lastnih napak ob začetku volilne kampanje, mojih napak".

Medtem pa je bilo ob razglasitvi vzporednih glasov volitev na sedežu SPD-ja v Berlinu slišati "absolutno in popolno veselje, vzklike 'SPD je zmagovalec teh volitev', in to predvsem zaradi Olafa Scholza. Razlika, čeprav le dva odstotka, je večja, kot so jo pričakovali, in po mnenju SPD-ja so oni tisti, ki morajo oblikovati koalicijo," je poročala za TV Dnevnik Polona Fijavž.

Oblikovanje koalicije – nič še ni odločeno

Lars Klingbeil, generalni sekretar stranke SPD, je priznal, da je stranka vedela, da bo izid tesen, "toda SPD si zasluži mandat za sestavo vlade". "Želimo, da kancler postane Scholz."

V prvem odzivu je Olaf Scholz izid SPD-ja označil za velik uspeh, saj si volivci po njegovem mnenju želijo menjave v vladi: "To bo dolg volilni večer, to je gotovo," je dejal kanclerski kandidat. "Ampak še nekaj je gotovo. Da so številne državljanke in državljani obkrožili SPD, ker si želijo menjave v vladi. In ker si želijo, da je prihodnji kancler te države Olaf Scholz."

A kot nadaljuje RTV-jeva dopisnica, bodo poskušali vzporedno koalicijo zasnovati tudi v CDU/CSU-ju, "to pomeni, da bo vse odvisno od stranke Zeleni, ki je dobila manj, kot je pričakovala, in pa od liberalnega FDP-ja. Vse to pomeni, da ni še nič odločeno, kdo bo naslednji nemški kancler." To je potrdil tudi vodja krščanskih demokratov (CDU) Armin Laschet, ki je že napovedal poskus oblikovanja koalicije. Priznal je tudi, da ni zadovoljen z izidi volitev. "Mi kot Unija smo dobili od volivcev jasno nalogo. Glas za unijo je glas proti levo usmerjeni vladi. Zato bomo naredili vse, da oblikujemo vlado pod vodstvom unije."

Novi parlament mora imeti konstitutivno sejo v 30 dneh po volitvah. Novega kanclerja pa bodo potrjevali šele po koncu koalicijskih pogajanj. Do takrat bo tekoče posle opravljala kanclerka Angela Merkel.

Visoka volilna udeležba

Na parlamentarnih volitvah v Nemčiji je bila visoka volilna udeležba. V zvezni deželi z največ prebivalci, Severnem Porenju – Vestfaliji, se je do poldneva volitev udeležilo 45 odstotkov upravičencev, medtem ko jih je pred štirimi leti do te ure na volišča prišlo le 40 odstotkov, je sporočilo deželno notranje ministrstvo.

Po poročanju televizije ZDF je udeležba višja kot na zadnjih volitvah tudi v Münchnu in Nürnbergu na Bavarskem.

Iz Berlina so poročali o vrstah čakajočih volivcev, po podatkih lokalnih oblasti pa je bila udeležba višja kot na zadnjih volitvah. Na nekaterih voliščih v Berlinu so se pojavile težave z glasovnicami. Dobili so namreč napačne glasovnice, zato so jih začasno zaprli, oddane glasove pa razglasili za neveljavne.

Laschet z glasovnico povzročil manjši zaplet

Olaf Scholz, dozdajšnji finančni minister, je svoj glas oddal že dopoldne v Potsdamu in ob tem dejal: "Danes je čudovit dan, tudi vreme napoveduje dobre izide. Upam, da bo kar največ državljanov odšlo na volišča in v veliki meri podprlo socialdemokrate. Upam, da mi bodo ljudje dali mandat, da postanem novi kancler."

Sorodna novica Nemčija na razpotju: Kdo bo nasledil Angelo Merkel?

V Aachnu pa se je v družbi žene Sussane na volišče podal kanclerski kandidat krščanskodemokratske unije (CDU) Armin Laschet, ki je dejal: "Vsi se zavedamo, kako zelo pomembne zvezne volitve so to. Odločale bodo o usmeritvi Nemčije v prihodnjih letih." Ob tem se je sprožil manjši zaplet, saj ni prepognil svoje glasovnice ob oddaji svojega glasu, tako da je bilo vidno, za koga je glasoval. Volilna komisija je pozneje sporočila, da je njegov glas veljaven.

Pravila v Nemčiji določajo, da mora volivec glasovnico prepogniti, da se ne vidi, komu je dal glas. S tem naj bi preprečili možnost vplivanja na volitve in zagotovili tajnost glasovanja.

Pogajanja za oblikovanje koalicije lahko trajajo več mesecev

V Nemčiji kanclerja ne volijo neposredno, temveč ga izbira parlament, vendar osebnost kanclerja v kampanji vseeno igra pomembno vlogo.

V prihodnjih dneh bodo stekla koalicijska pogajanja. Večina komentatorjev meni, da bo za oblikovanje koalicije potrebno sodelovanje treh strank, in ne le dveh kot do zdaj, pogajanja pa lahko trajajo tudi več mesecev.

Slovo Angele Merkel

Na tokratnih volitvah se za nov mandat ni potegovala aktualna kanclerka. Angela Merkel se namreč po 16 letih vodenja vlade s tega položaja poslavlja. Njen mandat se bo uradno končal s konstituiranjem novega bundestaga mesec dni po volitvah, kanclerske naloge pa bo opravljala do prisege naslednika.

Na deželnih volitvah v Mecklenburg - Pomorjanskem slavil SPD

Hkrati z zveznimi parlamentarnimi volitvami potekajo tudi volitve v nemških zveznih deželah Berlin in Mecklenburg - Pomorjansko, v Berlinu pa še referendum o predlogu razlastitve velikih podjetij, ki imajo v lasti kar šestino vseh najemniških stanovanj in naj bi bila kriva za vse višje najemnine.

Na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Mecklenburg - Pomorjansko so glede na izide vzporednih volitev prepričljivo zmagali socialdemokrati (SPD). Na čelu dežele bo tako ostala Manuela Schwesig, ki bo imela več možnosti za oblikovanje koalicije.

Glede na izide vzporednih volitev je za SPD glasovalo 39 odstotkov volivcev oziroma za devet odstotnih točk več kot leta 2016.

Dosedanji koalicijski partner socialdemokratov v tej severnonemški deželi, krščanski demokrati (CDU), so dobili le 14 odstotkov glasov, kar je njihov najslabši izid v deželi od združitve Nemčije. Na zadnjih volitvah je zanje glasovalo 19 odstotkov volivcev.

Na drugo mesto se je sicer uvrstila Alternativa za Nemčijo s 17 odstotki glasov, ki pa je tudi nekaj izgubila v primerjavi z letom 2016.

Levica naj bi dobila deset odstotkov glasov, kar bo zanjo tudi doslej najslabši izid v tej deželi.

Zeleni naj bi glede na vzporedne volitve dobili šest odstotkov, toliko kot liberalci (FDP). Obeh strank v prejšnjem deželnem parlamentu ni bilo, saj nista dosegli petodstotnega praga.