Po najbolj svežih podatkih Evropskega observatorija za sušo (EDO), ki deluje v okviru Evropske komisije in programa Copernicus, je v Evropski uniji za dobrih 45 odstotkov ozemlja razglašeno opozorilo za sušo, za nekaj manj kot 7 odstotkov ozemlja pa velja alarm.

Najbolj bi bili obilne moče in dežja veseli v Španiji, kjer letošnje sušno leto sledi že dvema sušnima. V državi vode primanjkuje že na 60 odstotkih obdelovalnih površin, še posebej v Kataloniji, kjer je bilo leto 2022 najbolj sušno leto po letu 1950. Gost oddaje Globus bo direktor katalonske Agencije za vodo Samuel Reyes in z njim bomo v oddaji govorili tudi o možnih alternativnih rešitvah za pridobivanje vode. V Barceloni denimo kar nekaj vode zagotovijo tudi s postopkom razsoljevanja morske vode, kar je sicer draga tehnologija, a deluje.

Velike težave suša povzroča tudi na jugozahodu Francije. Po podatkih Euronewsa imajo težave z oskrbo z vodo v kar 26 francoskih departmajih.

A težava nista le jug in jugozahod Evrope. Po sušni zimi in pomladi je zemlja presuha tudi na severu Evrope, v baltskih in skandinavskih državah in celo v Združenem kraljestvu.

Sorodna novica "Španija se spreminja v puščavo." Bo voda vzrok za naslednjo krizo v Evropi?

Suhi zima in pomlad sta spet okrepili strahove, da se bo ponovilo lansko poletje, ko je v gozdnih požarih Francije, Španije in Portugalske zgorelo več kot 800 tisoč hektarjev rastja – kar je več kot dvakrat toliko, kot je bilo povprečje zadnjih 16 let. Evropski sateliti so zbrali tudi podatke o emisijah, ki so jih povzročili lanski gozdni požari: za 6,4 megatona ogljika jih je bilo, kar je toliko, kot znašajo letni izpusti 5 milijonov avtomobilov.

Novičarski spletni portal Politico je letos aprila opozoril, da bo v središču naslednje velike krize v Evropi voda, ki bo vse bolj redka in zato tudi dragocena dobrina. V delih Francije januarja in februarja 60 dni ni padla niti kaplja dežja in snežinka snega. Še več, satelitski posnetki kažejo, da je v Evropi v sušnem obdobju že pet let in Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se je Evropa v zadnjih 40 letih segrela dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.